SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (UL C 270 E, 25.9.2001, str. 87.),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (UL C 284 E, 21.11.2002, str. 121 in 191.),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL C 80, 3.4.2002, str. 76.),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Davčna utaja in izogibanje davkom, ki sega čez meje držav članic, povzroča proračunske izgube in kršitev načela poštenega obdavčevanja in lahko povzroči izkrivljanje pretoka kapitala in pogojev konkurence. Zato vpliva na delovanje notranjega trga.

(2) Boj proti utaji davka na dodano vrednost (DDV) zahteva tesno sodelovanje med upravnimi organi v vsaki državi članici, ki so odgovorni za uporabo določb na navedenem področju.

(3) Zato morajo ukrepi davčnega usklajevanja, sprejeti zaradi vzpostavitve notranjega trga, vključevati uvedbo skupnega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami, s katerim upravni organi držav članic pomagajo eden drugemu in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili pravilno uporabo DDV za dobavo blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga.

(4) Za pravilno delovanje sistema DDV je nujno elektronsko shranjevanje in posredovanje nekaterih podatkov za namene nadzora DDV.

(5) Pogoji za izmenjavo in neposreden dostop držav članic do elektronsko shranjenih podatkov v vsaki državi članici morajo biti jasno opredeljeni. Upravljavci morajo imeti dostop do nekaterih takih podatkov, kadar so potrebni za izpolnjevanje njihovih obveznosti.

(6) Država članica potrošnje je prvenstveno odgovorna, da zagotovi, da dobavitelji, ki nimajo sedeža, izpolnjujejo svoje obveznosti. V ta namen uporaba začasne posebne ureditve za elektronsko opravljene storitve, ki je opredeljena v členu 26c Šeste direktive Sveta (77/388/EGS) z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih –Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/92/ES (UL L 331, 7.12..2002, str. 27).), zahteva opredelitev pravil v zvezi s posredovanjem informacij in prenosom denarja med državo članico identifikacije in državo članico potrošnje.

(7) Uredba Sveta (EGS) št. 218/92 z dne 27. januarja 1992 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčevanja (DDV) (UL L 24, 1.2.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 792/2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 1).) je v zvezi s tem uvedla sistem tesnega sodelovanja med upravnimi organi držav članic ter med temi organi in Komisijo.

(8) Uredba (EGS) št. 218/92 dopolnjuje Direktivo Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega in posrednega obdavčevanja (UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.).

(9) Ta dva pravna instrumenta sta bila učinkovita, vendar ne moreta več izpolnjevati novih zahtev upravnega sodelovanja, ki izhajajo iz vse tesnejšega povezovanja gospodarstev znotraj notranjega trga.

10. Obstoj dveh ločenih instrumentov za sodelovanje na področju DDV je oviral učinkovito sodelovanje med davčnimi upravami.
11. Pravice in obveznosti vseh zadevnih strank so trenutno slabo opredeljene. Zato so potrebni bolj jasni in obvezujoči predpisi, ki urejajo sodelovanje med državami članicami.
12. Lokalni ali nacionalni uradi za boj proti goljufijam nimajo dovolj neposrednih stikov in praviloma komunicirajo centralni uradi za zvezo. To povzroča neučinkovitost, premajhno uporabo ureditve upravnega sodelovanja in zamude pri sporočanju. Zato je zaradi bolj učinkovitega in hitrejšega sodelovanja treba predvideti bolj neposredne stike med službami.
13. Sodelovanje tudi ni dovolj intenzivno, ker razen sistema izmenjave podatkov s področja DDV (SIPDDV) med državami članicami ni dovolj avtomatskih ali spontanih izmenjav informacij. Izmenjave informacij med zadevnimi upravami ter med upravami in Komisijo bi morale biti bolj intenzivne in hitrejše, da bo boj proti goljufijam bolj učinkovit.
14. Določbe o upravnem sodelovanju na področju DDV Uredbe (EGS) št. 218/92 in Direktive 77/799/EGS je zato treba združiti in okrepiti. Zaradi jasnosti je to treba narediti v enem samem novem instrumentu, ki zamenja Uredbo (EGS) št. 218/92.
15. Ta uredba ne vpliva na druge ukrepe Skupnosti, ki prispevajo k boju proti goljufijam na področju DDV.
16. Za namene te uredbe je primerno upoštevati omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31.) za zaščito interesov iz člena 13(1)(e) navedene direktive.
17. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ESC z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23.).
18. Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 (1)

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi sodelujejo upravni organi v državah članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV na dobave blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga, drug z drugim in s Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi predpisi.

Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršne koli informacije drug z drugim, ki jim lahko pomagajo, da se izvede pravilna odmera DDV.

Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo nekaterih informacij, zlasti glede DDV na transakcije znotraj Skupnosti.

Za obdobje, predvideno v členu 357 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/8/ES (UL L 44, 20.2.2008, str. 11).), določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o davku na dodano vrednost na elektronsko opravljene storitve v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII navedene direktive ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in – če gre za storitve v okviru posebne ureditve – za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.

Od 1. januarja 2015 se člen 1(1) Uredbe (ES) št. 1798/2003 spremeni z Uredbo (ES) št. 143/2008:

Člen 1(1)

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi sodelujejo upravni organi v državah članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV na dobave blaga in storitev, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga, drug z drugim in s Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi predpisi.

Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršne koli informacije drug z drugim, ki jim lahko pomagajo, da se izvede pravilna odmera DDV.

Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo nekaterih informacij, zlasti glede DDV na transakcije znotraj Skupnosti.

Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o davku na dodano vrednost na storitve v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in – če gre za storitve v okviru te posebne ureditve – za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.

Od 1. januarja 2010 se člen 2 Uredbe (ES) št. 1798/2003 spremeni z Uredbo (ES) št. 143/2008:

Člen 2

V tej uredbi:

1. "pristojni organ države članice" pomeni:

• v Belgiji:

Le ministre des finances

De Minister van financiën, * na Danskem:

Skatteministeren, * v Nemčiji:

Bundesministerium der Finanzen, * v Grčiji:

Yπουργειο Oικονομίας και Οικονομικων, * v Španiji:

El Secretario de Estado de Hacienda, * v Franciji:

le ministre de l'économie, des finances et de l'industrie, * na Irskem:

The Revenue Commissioners, * v Italiji:

il Capo del Dipartimento delle Politiche Fiscali, * v Luksemburgu:

L'Administration de l'Enregistrement et des Domaines, * na Nizozemskem:

De minister van Financiën, * v Avstriji:

Bundesminister für Finanzen, * na Portugalskem:

O Ministro das Finanças, * na Finskem:

Valtiovarainministeriö

Finansministeriet, * na Švedskem:

Chefen för Finansdepartementet, * v Združenem kraljestvu:

The Commissioners of Customs and Excise;

2. "centralni urad za zvezo" pomeni urad, imenovan na podlagi člena 3(2), katerega glavna odgovornost so stiki z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja;
3. "služba za zvezo" pomeni kateri koli urad, razen centralnega urada za zvezo s posebno ozemeljsko pristojnostjo ali specializirano operativno odgovornostjo, ki jo je določil pristojni organ na podlagi člena 3(3) za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;
4. "pristojni uradnik" pomeni kateri koli uradnik, ki lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe, za kar je bil pooblaščen na podlagi člena 3(4);
5. "organ prosilec" pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki da zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;
6. "zaprošeni organ" pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki prejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;
7. "transakcije znotraj Skupnosti" pomeni dobava blaga ali storitev znotraj Skupnosti;

8. "dobava blaga znotraj Skupnosti" pomeni katera koli dobava blaga, ki mora biti izkazana v rekapitulacijskem poročilu, opredeljenem v členu 22(6)(b) Direktive 77/388/EGS;

9. "opravljanje storitev znotraj Skupnosti" pomeni katerokoli opravljanje storitev, zajetih v členu 28b(C), (D), (E) in (F) Direktive 77/388/EGS;
10. "pridobitev blaga znotraj Skupnosti" pomeni pridobitev pravice razpolaganja s premičnino kot lastnik na podlagi člena 28a(3) Direktive 77/388/EGS;
11. "identifikacijska številka za DDV" pomeni številka, opredeljena v členu 22(1)(c), (d) in (e) Direktive 77/388/EGS;

8. "dobava blaga znotraj Skupnosti" pomeni katero koli dobavo blaga, ki mora biti izkazana v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;
9. "opravljanje storitev znotraj Skupnosti" pomeni katero koli opravljanje storitev, ki mora biti izkazano v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;
10. "pridobitev blaga znotraj Skupnosti" pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik na podlagi člena 20 Direktive 2006/112/ES;
11. "identifikacijska številka DDV" pomeni številko, določeno v členih 214, 215 in 216 Direktive 2006/112/ES;
12. "uradna preiskava" pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje držav članic pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe zakonodaje oDDV;
13. "avtomatična izmenjava" pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih;
14. "strukturirana avtomatična izmenjava" pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve, če in ko je ta informacija na voljo;
15. "spontana izmenjava" pomeni neredno sporočanje informacij drugi državi članici brez predhodne zahteve za informacijo;
16. "oseba" pomeni:

1. fizična oseba;
2. pravna oseba; ali
3. kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost, da opravljajo pravna dejanja, vendar nimajo pravnega statusa pravne osebe;

17. "omogočiti dostop" pomeni odobriti dostop do ustreznih elektronskih zbirk podatkov in pridobivanje podatkov z elektronskimi sredstvi;
18. "z elektronskimi sredstvi" pomeni uporaba elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporaba žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;
19. "omrežje CCN/CSI" pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (CSI), ki ga je razvila Skupnost za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčitve.

Od 1. januarja 2015 se členu 2 Uredbe (ES) št. 1798/2003 doda odstavek (2) z Uredbo (ES) št. 143/2008:

Člen 2 (2)

2. Opredelitve pojmov iz členov 358, 358a in 369a Direktive 2006/112/ES se uporabljajo tudi za namene te uredbe.

1. Pristojni organi iz točke 1 člena 2 so organi, v imenu katerih se ta uredba uporablja, neposredno ali na podlagi pooblastila.
2. Vsaka država članica določi en sam centralni urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in druge države članice.
3. Pristojni organ vsake države članice lahko določi službe za zvezo. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.
4. Poleg tega lahko pristojni organ vsake države članice pod pogoji, ki jih predpiše, določi pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pri tem lahko omeji obseg take določitve. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama navedenih uradnikov in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.
5. Uradniki, ki izmenjujejo informacije na podlagi členov 11 in 13, se vsekakor štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.
6. Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zahtevek ali odgovor na zahtevek za pomoč, obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice, pod pogoji, ki jih slednja določi.
7. Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru se obdobje, predpisano v členu 8 začne naslednji dan po dnevu, ko je zahtevek za pomoč posredovan v centralni urad za zvezo.

1. Obveznost dajanja pomoči iz te uredbe ne zajema posredovanja informacij ali dokumentov, ki jih pridobijo upravni organi iz člena 1, ki delujejo s pooblastilom ali na zahtevo sodnega organa.
2. Kadar je pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen, da posreduje informacije iz odstavka 1, jih lahko posreduje kot del upravnega sodelovanja, opredeljenega v tej uredbi. Za vsako tako posredovanje je potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa, če iz nacionalne zakonodaje izhaja, da je tako dovoljenje potrebno.

Od 1. januarja 2015 se člen 5(3) Uredbe (ES) št. 1798/2003 spremeni z Uredbo (ES) št. 143/2008:

Člen 5(3)

3. Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za posebno uradno preiskavo. Če država članica zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilca o razlogih za tako stališče.

Ne glede na prvi pododstavek in brez poseganja v člen 40 te uredbe, lahko zaprošeni organ izvedbo preiskave o zneskih, ki jih je davčni zavezanec prijavil v zvezi z opravljanjem telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev, ki so obdavčljive v državi članici, v kateri ima organ prosilec sedež, in za katere davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ali pa se odloči, da te posebne ureditve ne bo uporabljal, zavrne le, če so bile informacije o istemu davčnemu zavezancu, pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma, že predložene organu prosilcu.

Kar pa zadeva zahtevke iz drugega pododstavka, ki jih predloži organ prosilec in ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 40(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 44(2), država članica, ki odkloni izvedbo uradne preiskave na podlagi člena 40, organu prosilca predloži datume in vrednosti vseh zadevnih storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.

Zahtevki za informacije in za uradne preiskave na podlagi člena 5 se, kolikor je to mogoče, pošiljajo na standardnem obrazcu, sprejetem v skladu s postopkom iz člena 44(2).

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih pridobi ali jih ima ter rezultate uradne preiskav v obliki poročil, izjav in drugih dokumentov ali overjene prepise ali izpiske.
2. Izvirni dokumenti se zagotovijo samo kadar to ni v nasprotju z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

Zaprošeni organ posreduje informacije iz členov 5 in 7 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.

Kadar pa zaprošeni organ že ima navedene informacije, se rok skrajša na največ en mesec.

V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 8.

Kadar zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do skrajnega roka, nemudoma pisno obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede kdaj misli, da bo lahko odgovoril.

1. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, lahko zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni v uradih kjer upravni organi države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, opravljajo svoje dolžnosti. Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca dati izvode dokumentacije, ki vsebuje zahtevane informacije.
2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom in v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so uradniki, ki jih določi organ prosilec lahko zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni med uradnimi preiskavami. Uradne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca ne izvajajo pooblastil pregleda, prenesenih na uradnike zaprošenega organa. Lahko pa imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa preko posrednika in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.
3. Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedeno njihovo celotno ime in uradni položaj.

Zaradi izmenjave informacij iz člena 1 se lahko dve ali več držav članic sporazumejo o izvedbi sočasnih kontrol davčnih zadev enega ali več davčnih zavezancev na svojem ozemlju, ki so v skupnem ali dopolnilnem interesu, kadar se zdi, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.

1. Država članica neodvisno identificira davčne zavezance, ki jih namerava predlagati za sočasne kontrole. Pristojni organ navedene države članice uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi članici o primerih, predlaganih za sočasne kontrole. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da posreduje informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje v katerem se bodo take kontrole opravljale.
2. Zadevne države članice nato odločijo ali želijo sodelovati v sočasnih kontrolah. Po prejemu predloga za sočasno kontrolo pristojni organ države članice potrdi, da se strinja ali posreduje sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.
3. Vsak pristojni organ zadevnih držav članic imenuje zastopnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrol.

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o podobnih instrumentih v državi članici, v kateri ima sedež, uradno obvesti naslovnika vseh instrumentov in odločitev, ki izhajajo iz upravnih organov in zadevajo uporabo zakonodaje o DDV na ozemlju države članice, v kateri ima organ prosilec sedež.