S tem zakonom se ureja priznavanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (v nadaljnjem besedilu: dodatek) ter določajo pogoji in postopek za njegovo priznanje in izplačilo.

Upravičenec ali upravičenka do dodatka je državljan ali državljanka Republike Slovenije, ki je z delom in izjemnimi dosežki na področju športa (v nadaljnjem besedilu: izjemni dosežki) trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, in je uživalec pokojnine po splošnih predpisih, ali je uživalec pokojnine iz tujine, če je z državo, iz katere prejema pokojnino, sklenjena mednarodna pogodba ali če ta država priznava pravico do izplačevanja pokojnine v tujino državljanom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(1) Pravico do dodatka pridobi upravičenec, ki je z izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, tako da je:

• vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade,
• vrhunski športnik, ki je dobitnik medalje v članski konkurenci s svetovnih prvenstev v olimpijskih ali paraolimpijskih kolektivnih ali individualnih športnih panogah ali medalje s svetovnih prvenstev gluhih,
• kot športnik dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena do pravice do dodatka niso upravičene osebe, ki jih je pristojna nacionalna panožna (ali mednarodna) športna zveza kaznovala v skladu z Zakonom o ratifikaciji Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/07) s prepovedjo tekmovanj za dve leti ali več, če je bila uporaba nedovoljenih snovi v športu storjena naklepno.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena do pravice do dodatka niso upravičene osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora za naklepna kazniva dejanja, ki je daljša od šestih mesecev, pa jim obsodba še ni bila izbrisana.

(1) Dodatek se odmeri v odstotku od razlike med starostno ali invalidsko pokojnino, ki jo prejema upravičenec in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Dodatek znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike, in sicer glede na vrsto in število prejetih medalj oziroma nagrad.

(2) Pri odmeri dodatka se upošteva mesečni znesek starostne ali invalidske pokojnine, ki pripada upravičencu na dan priznanja pravice do dodatka. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje dodatek na podlagi vloge od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

(3) Minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje določi kriterije za določitev odstotka iz prvega odstavka tega člena.

(1) Pravico do dodatka upravičenec pridobi na podlagi odločbe ministrstva, če izpolnjuje kriterije iz 2. in 3. člena tega zakona.

(2) Ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), začne postopek za priznanje pravice do dodatka na predlog osebe, ki meni, da izpolnjuje pogoje iz 2. in 3. člena tega zakona.

(3) Predlog za priznanje pravice oseba iz prejšnjega odstavka lahko poda največ tri mesece pred pridobitvijo pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ob pridobitvi pravice do invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma ob pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine. Upravičenec lahko predlog za priznanje pravice poda tudi potem, ko je že pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po splošnih predpisih oziroma po pričetku izplačevanja pokojnine iz tujine.

(4) Podatke o državljanstvu upravičenca ter o izpolnjevanju kriterijev iz 3. člena tega zakona pridobi ministrstvo iz uradnih evidenc ter od pristojnih nacionalnih panožnih ali mednarodnih športnih zvez na podlagi soglasja osebe iz drugega odstavka tega člena, ki ga ta poda z vložitvijo predloga.

(5) Z odločbo se ugotovi, za kateri izjemni dosežek na področju športa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do dodatka, in odloči o upravičenosti do dodatka ter višini dodatka, ki pripada upravičencu.

(6) Če ministrstvo po izdaji odločbe iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da oseba iz drugega odstavka tega člena v času njene izdaje ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do dodatka ali da je upravičenec po izdaji odločbe prenehal izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice, ali da so po izdaji odločbe ugotovljene okoliščine iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega zakona, ali če upravičenec poda pisno izjavo, da se pravici do dodatka odreka, se pravica do dodatka z odločbo ukine. V odločbi o ukinitvi pravice do dodatka se odloči tudi o znesku neupravičeno prejetega dodatka, ki ga predstavlja višina dodatka, izplačanega od dneva, ko upravičenec ni več izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do dodatka. Neupravičeno prejeta sredstva je upravičenec dolžan vrniti izplačevalcu dodatka v 60 dneh od izvršljivosti odločbe.

(7) Za vprašanja postopka, ki jih ta zakon ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.