Ta zakon ureja osnovno glasbeno ter plesno vzgojo in izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah.

Cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli so:

• odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti,
• sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva,
• doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah,
• pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje,
• omogočanje umetniškega doživljanja in izražanja,
• omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja,
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,
• skrb za prenos nacionalne in občečloveške dediščine in razvijanje nacionalne zavesti,
• vzgajanje za multikulturno družbo, hkrati pa razvijanje in ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine.

V glasbeni šoli se lahko izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol ter odrasli (v nadaljevanju: učenci) pod pogoji, določenimi z vzgojno-izobraževalnimi programi osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju so naslednji vzgojno-izobraževalni programi (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program):

• program predšolske glasbene vzgoje,
• program glasbene pripravnice,
• program plesne pripravnice,
• glasbeni program,
• plesni program.

Program predšolske glasbene vzgoje traja 1 leto.

Program glasbene pripravnice traja 1 leto, program plesne pripravnice traja 3 leta.

Glasbeni program traja 4, 6 oziroma 8 let.

Plesni program traja 4 oziroma 6 let.

Podrobnejša določila o trajanju programov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vsebuje glasbeni oziroma plesni program.

Glasbeni in plesni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, določila o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.

V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poučujejo naslednje skupine instrumentov ali predmetov:

1. orkestrski instrumenti in petje:

• godala: violina, viola, violončelo, kontrabas,
• pihala: flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot,
• trobila: rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila,
• tolkala,
• petje;

2. drugi instrumenti:

• instrumenti s tipkami: klavir, orgle in harmonika,
• brenkala: kitara, harfa,
• kljunasta flavta;

3. ples: balet, sodobni ples;
4. komorno-ansambelska igra;
5. orkester: godalni, pihalni, harmonikarski, simfonični;
6. nauk o glasbi in solfeggio;
7. predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica;
8. ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonična harmonika.

Javna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj petih orkestrskih instrumentov – obvezno iz godal, pihal, trobil, klavirja, nauka o glasbi oziroma solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra.

Glasbena šola lahko poleg instrumentov ali predmetov iz 7. člena tega zakona v okviru razširjenega programa izvaja pouk predmetov oziroma instrumentov, če jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Glasbena šola lahko organizira in izvaja tudi druge dejavnosti na področju glasbe in plesa, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Zasebna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov iz prve do tretje alinee prve točke 7. člena tega zakona skupaj za najmanj 2 oddelka individualnega pouka.

Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za zasebno glasbeno šolo, ki se ustanovi za plesni program.

Program zasebne glasbene šole mora pri predmetih oziroma instrumentih iz prvega odstavka tega člena zagotavljati učencem vsaj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.

S predmetnikom se določijo obvezni predmeti za nižjo in višjo stopnjo glasbene šole, tedensko oziroma letno število ur pouka oziroma dodatnega pouka ter način izvajanja pouka.

Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, cilji in standardi znanja.

Izobraževanje v glasbenih šolah se deli na predšolsko, pripravljalno, nižjo in višjo stopnjo.

Nižja stopnja glasbene šole se, če tako določa glasbeni program, deli na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 2 leti, in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 4 leta.

Tedenska obveznost učencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko največ 2 šolski uri oziroma 3 šolske ure pri plesu.

Na nižji stopnji glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 8 šolskih ur v glasbenem oziroma plesnem programu, če glasbeni program določa dve vzgojno-izobraževalni obdobji, pa v prvem največ 4 šolske ure, v drugem pa največ 8 šolskih ur.

Na višji stopnji glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 9 šolskih ur oziroma največ 13 šolskih ur pri plesu.

V skladu z izobraževalnim programom traja ura individualnega pouka 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut.

Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in učnih skupinah.

Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta.

Oddelek individualnega pouka sestavljajo učenci posameznega instrumenta oziroma skupine instrumentov ali petja.

Učenci plesa ter nauka o glasbi in solfeggia so v posameznem razredu razporejeni v oddelke skupinskega pouka.

Učne skupine sestavljajo učenci enega ali več instrumentov in petja pri komorno-ansambelski igri.

Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).

Pouk instrumetov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko.