(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

(2) Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka, razen za kreditne pogodbe iz sedmega odstavka 2. člena tega zakona.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko banka in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

(4) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem zakonu v razmerju med banko, ki izvede ukrep iz 2. člena tega zakona, in njenim kreditojemalcem, se razen sklenitve aneksa iz drugega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njenih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

(5) V primerih iz osmega odstavka 2. člena tega zakona odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.