(1) Če zaradi epidemije ni mogoče na drug način zagotoviti zadostne oskrbe prebivalstva s hrano, se lahko odredijo naslednji ukrepi:

• omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, na ozemlje druge države članice Evropske unije ali izvoza v tretje države;
• omejitev ali prepoved dajanja na trg posamezne skupine, posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, na ozemlje Republike Slovenije z območja druge države članice Evropske unije ali uvoza iz tretje države;
• omejitev višine cene posameznega kmetijskega pridelka, živila ali živali, namenjenih za hrano ljudi, v celotni verigi preskrbe s hrano, ki se določi na enoto kmetijskega pridelka, živila ali živali, ali omejitev višine cene semen, semenskega in saditvenega materiala;
• določitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva, če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, zaradi posledic epidemije niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali, in to sporočijo na krizno telefonsko številko ali elektronski naslov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
• začasna postavitev, uporaba oziroma vzdrževanje objekta za namen skladiščenja (v nadaljnjem besedilu: skladišče) kmetijskih pridelkov ali živil s strani Republike Slovenije.

(2) Predlog za začasnega upravljavca iz četrte alineje prejšnjega odstavka poda nosilec ali član kmetijskega gospodarstva iz četrte alineje prejšnjega odstavka. Če nosilec ali član kmetijskega gospodarstva ne predlagata začasnega upravljavca, določitev začasnega upravljavca pa je nujna, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ga določi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ob predhodnem soglasju začasnega upravljavca, po naslednjem vrstnem redu:

• nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini, v kateri se nahaja kmetijsko gospodarstvo, za katero se določa začasni upravljavec, ter ima v lasti zemljišče, ki meji na zemljišče kmetijskega gospodarstva, za katero se določa začasni upravljavec;
• nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini, v kateri se nahaja kmetijsko gospodarstvo, za katero se določa začasni upravljavec;
• drugi nosilec kmetijskega gospodarstva.

(3) Če začasnega upravljavca ni mogoče določiti v skladu s prejšnjim odstavkom, se kot začasni upravljavec določi enota kmetijsko svetovalne službe, na območju katere kmetijsko gospodarstvo leži.

(4) Začasni upravljavec iz četrte alineje prvega odstavka tega člena ima tiste pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, ker bi kmetijskemu gospodarstvu sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Na podlagi predloženega poročila o delu ima začasni upravljavec pravico do mesečnega denarnega nadomestila za začasno upravljanje kmetijskega gospodarstva.

(5) Za izvajanje ukrepa iz pete alineje prvega odstavka tega člena se prednostno uporabi zemljišča oziroma objekte v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, zemljišča oziroma objekte, ki so primerna za skladišča, imajo slabšo bonitetno oceno zemljišča, zemljišča oziroma objekte, pri katerih se najmanj omeji lastnike oziroma upravljavce ter izvajanje gospodarske in druge dejavnosti, pri čemer:

• soglasja lastnikov zemljišč ali objektov oziroma drugih upravljavcev zemljišč ali objektov niso potrebna;
• se je vsakdo dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki bi ovirala ali onemogočala dostop do skladišča, postavitev skladišča, njegovo uporabo ali vzdrževanje;
• se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo kmetijstvo, gozdove in vode.

(6) Ukrepe iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena odredi minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo.

(7) O ukrepu iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena v upravnem postopku odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano. Zoper odločbo je dovoljen upravni spor, vložena tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe. Če gre za ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena se z odločbo določijo tudi lokacija objekta, postopek za postavitev ali uporabo objekta, vzdrževanje objekta, višina nadomestila lastnikom zemljišč in objektov ter trajanje tega ukrepa.

(8) Podrobnejše kriterije za višino nadomestila iz četrtega odstavka tega člena glede na velikost kmetijskega gospodarstva v začasnem upravljanju, število glav velike živine, zahtevnost in obsežnost kmetijske obdelave ter postopek določanja nadomestila predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(9) Podrobnejše kriterije za višino nadomestila za ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena glede na velikost objekta ali zemljišča, zmogljivost in opremljenost objekta, knjižno vrednost objekta ter postopek določanja nadomestila predpiše vlada.