(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je pravna ali fizična oseba, ki:

• je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
• ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
• ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
• ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
• zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

(2) Upravičenec ne more biti:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
• tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.

(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.

(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019, oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.

(5) Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico:

vendar ne več kot:

• 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.

Upravičenec se v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.

(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.

(7) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči).

(8) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020 in za upravičence iz šestega odstavka tega člena, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.

(9) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.

10. Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.
11. Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.