Ta zakon ureja pravico do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost osebi, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A in 30/18 – ZSVI; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) ni imela priznane pravice do nadomestila za invalidnost, pridobila pa jo je po zaključku šolanja.

Upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do izplačila nadomestila za invalidnost iz prejšnjega člena je bil zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadeta oseba, ki se ni mogla usposobiti za samostojno življenje in delo in pri kateri je bilo ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, in je izpolnjevala pogoje iz 3. člena tega zakona.

(1) Upravičenec do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost je oseba, ki je kadarkoli v času njenega rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti, vendar največ do 31. decembra 2018 (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje), izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost in:

1. je v upravičenem obdobju vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost, vendar ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se še redno šola, ali

2. v upravičenem obdobju ni vložila vloge za nadomestilo za invalidnost,

pravico do nadomestila za invalidnost pa je pridobila po zaključku rednega šolanja.

(2) Pogoji za pridobitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost se preverjajo po določbah ZDVDTP, ki so veljale za obdobje, za katero se pravica prizna.

Upravičencu za vsak mesec, ko je izpolnjeval pogoje iz prejšnjega člena, pripada znesek nadomestila za invalidnost v višini 382,32 eura. Upravičencu za neizplačani znesek nadomestila za invalidnost ne pripadajo zamudne obresti.

(1) V postopku za priznanje pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost po tem zakonu odloča na zahtevo upravičenca center za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče upravičenca, ob upoštevanju odločbe o priznani pravici do nadomestila za invalidnost in mnenja izvedenskih organov iz 13.a člena ZDVDTP.

(2) Upravičenec vloži vlogo za uveljavitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost po tem zakonu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Neizplačano nadomestilo za invalidnost po tem zakonu izplača Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Sredstva za izplačila po tem zakonu se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja dohodnino, se od izplačil, izplačanih po tem zakonu, dohodnina ne plača.

(1) Za odločanje o pravici do neizplačanega nadomestila za invalidnost na podlagi tega zakona se za upravičenca v zbirki podatkov o prejemnikih pravice do nadomestila za invalidnost na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov, zbirajo podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja socialno vključevanje invalidov, zbirajo zaradi vodenja zbirke podatkov o prejemnikih pravice do nadomestila za invalidnost.

(2) Glede vprašanj v zvezi z obdelovanjem, sporočanjem in varstvom podatkov iz prejšnjega odstavka se uporablja zakon, ki ureja socialno vključevanje invalidov.

(3) Podatki iz zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let po pravnomočnosti odločbe o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.