(1) Napoteni osebi pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini in pod pogoji, kot jih določa zakon, drug predpis ali kolektivna pogodba, ki velja za javne uslužbence v državni upravi.

(2) Če se nadomestilo plače v skladu s predpisi izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in je izplačano nadomestilo nižje od 80 odstotkov plače napotene osebe, preračunane za polni delovni čas v mesecu, ko se je začela odsotnost, delodajalec v svoje breme krije napoteni osebi razliko do višine 80 odstotkov njene plače, preračunane na ure nadomestila, kadar je izplačano nadomestilo nižje od tega zneska, vendar največ do višine dva in pol kratnika izplačanega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. To razliko delodajalec krije v prvih dveh koledarskih letih napotitve.