(1) Napotena oseba ima pravico do plače in drugih prejemkov v skladu s tem zakonom. Napotena oseba ni upravičena do plače, drugih prejemkov in izplačil, ki niso določeni s tem zakonom.

(2) S pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom se določijo pravna podlaga za določitev plače in drugih prejemkov, plačni razred osnovne plače vključno z njegovim zneskom na dan sklenitve pogodbe, izdaje odločbe oziroma sklepa, količnik dodatka za zahtevnost dela v tujini, vključno z zneskom dodatka za zahtevnost dela v tujini na dan sklenitve pogodbe, izdaje odločbe oziroma sklepa ter druge sestavine plače in odmene v skladu s tem zakonom.

(3) Plačo in druge prejemke izplačuje uporabnik proračuna, ki napoteno osebo napoti na delo v tujino.

(4) Če sta na delo v tujino napoteni osebi iz različnih uporabnikov proračuna, ki sta zakonca ali zunajzakonska partnerja in sta napotena v isti kraj opravljanja dela, se med proračunskima uporabnikoma sklene sporazum glede izplačevanja drugih prejemkov. Pri sklepanju sporazuma se ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

(5) Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke, ki se zagotavljajo iz sredstev Evropske unije, mednarodnih organizacij ali drugih institucij iz tujine, se zagotavljajo tako, kot to določajo predpisi oziroma sporazum med uporabnikom proračuna, ki napoteno osebo napoti v tujino, in mednarodno organizacijo ali drugo institucijo. Pri sklepanju sporazuma se ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

(6) Plače in drugi prejemki se začnejo obračunavati z dnem napotitve na delo v tujino in se prenehajo obračunavati z dnem prenehanja napotitve na delo v tujino razen, če ta zakon določa drugače.