(1) Izvajalec plačilnega prometa mora v breme kritja na transakcijskem računu imetnika transakcijskega računa, ki ga vodi, in dobroimetja iz druge alinee 5. točke 3. člena tega zakona, izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega sklepa sodišča o izvršbi oziroma izvršljivega sklepa davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma izvršljivega sklepa drugega državnega organa o rubežu denarnih sredstev na tem računu.

(2) Če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, se določbe 14., 15., 16., 17., 24., 24.a, 25. in 26. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za izvršitev plačil na podlagi odločb oziroma sklepov državnih organov iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka tega člena:

1. se »nalog za plačilo« nadomesti z »odločbo oziroma sklepom iz prvega odstavka tega člena«,
2. se »nalogodajalec« pri uporabi določbe 24. člena tega zakona nadomesti z »osebo, v korist katere se mora po odločbi iz prvega odstavka tega člena izvršiti plačilo«, pri uporabi drugih določb tega zakona iz prejšnjega odstavka pa z »državnim organom, ki je izdal odločbo iz prvega odstavka tega člena«.