(1) Stanodajalec upravni enoti prijavi začasno prebivališče posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve.

(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini, za državljana pa, če ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini.

(3) Stanodajalec tujcu, ki šele po naselitvi pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja, potrdila ali vizuma. Tujec mora stanodajalca o vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, obvestiti v treh dneh od dneva vročitve.

(4) Posameznik oziroma njegov zakoniti zastopnik mora stanodajalcu zaradi prijave začasnega prebivališča omogočiti vpogled v veljaven identifikacijski dokument opremljen s fotografijo, ki ga je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: identifikacijski dokument) in mu dati podatke o imenu, priimku, državljanstvu in EMŠO, tujec pa tudi podatek o veljavnosti dovoljenja za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Tako pridobljene podatke sme stanodajalec uporabiti le za izpolnjevanje prijavne ali odjavne obveznosti po tem zakonu.