S tem zakonom se ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelava letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe), ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in 49/98 - odločba US).

Zakon ureja tudi revidiranje letnih računovodskih izkazov izvajalcev, ki opravljajo gospodarske javne službe.

Pravne osebe morajo voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi). Računovodske standarde izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).

Pravne osebe so odgovorne za sestavljanje knjigovodskih listin.

Pooblaščena oseba pravne osebe ali oseba, na katero je preneseno pooblastilo, jamči s podpisom na listini, da je knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih dogodkih.

Pravne osebe s pravilnikom podrobneje uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje v skladu s tem zakonom in računovodskimi standardi.

Poslovne knjige so javne listine.

Poslovne knjige se vodijo v slovenskem jeziku in v tolarjih.

Pravne osebe vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Pravne osebe vodijo temeljne in pomožne knjige.

Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga.

Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige.

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa samo, če verodostojni podatki niso zagotovljeni drugače.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obvezno vodijo naslednje pomožne knjige: blagajniški dnevnik, knjiga opredmetenih osnovnih sredstev ter knjiga terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.

Vodenje poslovnih knjig se lahko zaupa drugi pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku.

Pravne osebe, ki imajo celotno vrednost sredstev, načrtovano za tekoče leto ali stanje na dan predpreteklega obračunskega leta ali letni celotni prihodek, načrtovan za tekoče leto ali dosežen v predpreteklem obračunskem obdobju, manjše od 1 milijona tolarjev, lahko ne glede na določbe prejšnjega člena vodijo le blagajniško knjigo, knjigo prihodkov in odhodkov ter register osnovnih sredstev.

Odločitev o načinu vodenja poslovnih knjig sprejme pristojni organ pravne osebe v soglasju z ustanoviteljem, če z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače.

Poslovne knjige in poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu; zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.

Za posamezne pravne osebe, ki letno pridobivajo iz sredstev javnih financ več kot 20% vseh prihodkov, ali če znaša vrednost sredstev, pridobljenih iz javnih financ več kot 20% aktive pravne osebe, lahko minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za dejavnost, ki jo opravlja pravna oseba, predpiše dodatne podatke, ki jih morajo te zagotoviti v poslovnih knjigah.

Pravne osebe sestavljajo računovodske izkaze in poročila o poslovanju za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

Pravne osebe morajo vrednost poslovnih dogodkov knjižiti v polni višini oziroma v bruto znesku in jih ne smejo medsebojno poračunavati.

Pri vodenju poslovnih knjig upoštevajo proračun, proračunski uporabniki in pravne osebe javnega prava enotni kontni načrt, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, pravne osebe zasebnega prava pa kontni okvir, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo.

Pravne osebe izkazujejo podatke v izvenbilančni evidenci, če obravnavajo poslovne dogodke, ki trenutno ne vplivajo na postavke v bilanci stanja ali izkazu prihodkov in odhodkov, vendar so pomembni za ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev, za morebitne prihodnje obveznosti, kontroliranje poslovnih procesov in za informiranje.

Poslovni dogodki, izkazani v izvenbilančni evidenci, ob nastanku ne morejo imeti narave bilančnih postavk, ki bi vplivale na sredstva, obveznosti do virov sredstev ter na prihodke in odhodke.

Prihodki in odhodki se razčlenjujejo v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter računovodskimi standardi.

Merjenje in razčlenjevanje prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta predpiše minister, pristojen za finance.

Prihodki in odhodki uporabnikov enotnega kontnega načrta se priznavajo v skladu z računovodskim načelom denarnega toka (plačane realizacije).

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za finance, za uporabnike enotnega kontnega načrta, ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih neproračunskih virov, določi, da se prihodki in odhodki priznavajo v skladu z računovodskimi standardi.

Odhodke izkazujejo pravne osebe glede na vrsto dejavnosti, na katero se nanašajo. Razčlenjujejo jih na odhodke, ki se nanašajo na opravljanje javne službe in odhodke, ki se nanašajo na ustvarjanje prihodkov na trgu.

Pravne osebe izkazujejo prihodke po vrstah in namenih iz naslova opravljanja javne službe, iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih virov.

Pravne osebe, ki se financirajo iz sredstev javnih financ, ne smejo vzpostavljati dolgoročnih rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali odhodkov oziroma z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov v breme sredstev javnih financ.