Ustanova je na določen namen vezano premoženje.

Ustanova po tem zakonu je pravna oseba zasebnega prava.

Namen ustanove mora biti splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen.

Namen ustanove je splošnokoristen, če je ustanova ustanovljena za namene na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, za verske namene in podobno.

Namen ustanove je dobrodelen, če je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so pomoči potrebne.

Pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena sta izpolnjena, če je krog oseb, ki pridejo v poštev kot koristniki, omejen, vendar ni poimensko določen ali omejen le na člane družine.

Ustanova lahko opravlja dejavnost, ki je nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanovljena, ali je namenjena njeni promociji, če z zakonom ni določeno drugače.

Ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanova ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za ustanove), ima v postopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja ustanov pristojnosti, določene s tem zakonom.

V primeru, ko je ustanova ustanovljena za več namenov, je pristojno ministrstvo, v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove.

V primeru, ko ni mogoče določiti pristojnega ministrstva, je pristojno ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ustanovo lahko ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba (v

nadaljnjem besedilu: ustanovitelj).

Ustanovitelj lahko ustanovi ustanovo s pravnim poslom med živimi ali za primer smrti (v nadaljnjem besedilu: akt o ustanovitvi).

Ustanova postane pravna oseba, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi.

Akt o ustanovitvi vsebuje:

1. ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja,
2. ime in sedež ustanove,
3. navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti,
4. namen ustanove,
5. način in postopek imenovanja članov uprave,
6. poimenske člane prve uprave.

Akt o ustanovitvi lahko vsebuje tudi druge določbe, pomembne za delovanje ustanove.

Če je ustanova ustanovljena s pravnim poslom za primer smrti in v njem niso določeni ime, sedež ter poimenski člani prve uprave ustanove, jih določi organ, pristojen za ustanove.

Če akt o ustanovitvi ne vsebuje določb o načinu in postopku imenovanja članov uprave, se to določi s pravili ustanove.

Akt o ustanovitvi kot pravni posel med živimi se sestavi v obliki notarskega zapisa.

Notar mora notarski zapis takoj oziroma najkasneje v 15 dneh od njegove sestave predložiti organu, pristojnemu za ustanove.

Notarskemu zapisu morajo biti priložena dokazila o dejanskem obstoju premoženja, namenjenega za ustanovitev ustanove, in soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju.

Z dnem sestave notarskega zapisa ustanovitelj akta o ustanovitvi ne more več preklicati in ne razpolagati z ustanovitvenim premoženjem in plodovi.

Akt o ustanovitvi kot pravni posel za primer smrti mora izpolnjevati pogoje obličnosti za eno izmed oporok po zakonu o dedovanju.

Sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek, mora akt o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka takoj vročiti organu, pristojnemu za ustanove.

Ustanovitveno premoženje so lahko denar, premičnine, nepremičnine in druga premoženjska upravičenja.

Če je ustanovitveno premoženje denar, mora biti nakazan na ustrezen račun pri banki.

Če so ustanovitveno premoženje nedenarna sredstva, je treba predložiti uradno cenitev sodnega cenilca.

Ustanovitelj mora ustanovitveno premoženje izročiti tako, da lahko organ, pristojen za ustanove, skrbnik oziroma ustanova z njim prosto razpolaga v skladu z zakonom in z drugimi predpisi.

Velikost ustanovitvenega premoženja mora biti primerna za izvajanje namena ustanove.

Za ustanovitveno premoženje se v okviru splošne evidence vodi ločena evidenca.

Ustanovitveno premoženje se lahko poveča v skladu z aktom o ustanovitvi in s pravili ustanove.

Če je po vročitvi akta o ustanovitvi treba kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja, organ, pristojen za ustanove, imenuje skrbnika.

Organ, pristojen za ustanove, izda soglasje, če:

1. akt o ustanovitvi izpolnjuje pogoje, določene s tem in z drugimi zakoni,
2. je namen ustanove splošnokoristen ali dobrodelen,
3. je zagotovljeno ustanovitveno premoženje,
4. ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom.

Soglasje k aktu o ustanovitvi izda organ, pristojen za ustanove, v 30 dneh od prejema akta o ustanovitvi.

Soglasje k aktu o ustanovitvi ustanove mora organ, pristojen za ustanove, objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.

Stroške objave nosi ustanova.

Z dnem izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi preide premoženje na ustanovo, ustanova pa lahko začne izvajati namen, za katerega je ustanovljena. Soglasje iz prvega odstavka tega člena mora organ, pristojen za notranje zadeve, takoj posredovati ministrstvu, pristojnemu za upravo.

Zoper odločitev organa, pristojnega za ustanove, je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča Vlada Republike Slovenije.

Po prejemu soglasja k aktu o ustanovitvi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov.

Evidenca ustanov je javna, vključno z akti ustanove, ki so podlaga za vpis v evidenco ustanov.