Ta zakon zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti določa začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

(1) Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.

(2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

(3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče.

Ne glede na tretji odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US in 69/19 – odl. US) sodišče obravnava in odloča o vlogi, predlogu, izjavi, ugovoru, drugem procesnem dejanju ali predloženi listini, tudi če je stranka zamudila rok ali izostala z naroka v času trajanja ukrepov iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), in sodišče odločitve še ni sprejelo. Stranka mora ob vložitvi vloge, predloga, izjave, ugovora, opravi drugega procesnega dejanja ali predložitvi listine izkazati tudi razlog za zamudo roka ali za izostanek z naroka.

(1) Ne glede na prvi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT in 16/19 – ZNP-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sodiščih) lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih odloči, da se tudi zadeve iz 2. in 5. do 9. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih ne štejejo kot nujne zadeve.

(2) Ne glede na drugi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih lahko ukrepi iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in ukrepi iz prejšnjega odstavka, ki jih iz razlogov iz 1. člena tega zakona določi predsednik Vrhovnega sodišča na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, trajajo, dokler trajajo ukrepi po tem zakonu.

(3) Če sodišče zaradi tehtnih razlogov, ki so nastali na strani sodišča, ne more odločati o nujnih zadevah iz prvega odstavka tega člena, predsednik neposredno višjega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče.

Ne glede na prvi odstavek 83.a člena Zakona o sodiščih sodišča opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja v zadevah, ki niso nujne v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih, in ki se ne štejejo kot nujne v skladu z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča, izdanimi na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena, če sodišča lahko zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu s pogoji, ki jih določi predsednik Vrhovnega sodišča na način iz tretjega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, in tako da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi. Na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju, ki se vroči v skladu s tem členom, sodišče stranko opozori na začetek teka roka v skladu z 2. členom tega zakona.