(1) S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19).

(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za gospodarstvo in javne finance spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki);
2. Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih);
3. Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih skladih);
4. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021).

(3) S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti).

Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno pokritje kreditnega tveganja bank.

Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev.

(1) Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(1) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020;
2. ročnost kredita ne presega petih let;
3. kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb, financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
4. kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

(2) Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019.

(3) V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.

(4) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru:

1. da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU,
2. da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije,
3. da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa,
4. da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države,
5. da ima kreditojemalec na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in

(5) Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:

1. opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:

• zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 in
• zneska stroškov dela za leto 2019;

2. opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
3. opredelitev namena kredita;
4. v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;
5. izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena.

(1) Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.

(2) Višina poroštva za posamezen kredit znaša:

1. 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
2. 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.

(3) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.

(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.

(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni skladno z 9. členom tega zakona.

(2) Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja poroštvo Republike Slovenije, ne presega 2.000.000.000 eurov.

(3) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z uredbo iz 17. člena tega zakona.

(4) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.

(5) Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje.

(1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji način:

1. če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:

• za prvo leto 25 bazičnih točk;
• za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;
• za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;

2. če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:

• za prvo leto 50 bazičnih točk;
• za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;
• za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.

(2) Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.

(1) Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka, obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke.

(2) V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način:

1. v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali srednja podjetja:

• z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
• z izročitvijo obveznice Republike Slovenije;

2. v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:

• z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
• z izročitvijo obveznice SID banke.

(3) Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se upošteva srednjeročna strategija upravljanja z javnim dolgom Republike Slovenije.

(4) SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti glavnice kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroške po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita in poroštvom Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta SID banka in banka.

(5) SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na podlagi tega člena na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance.

(6) Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij ter pravil Evropske unije glede ustreznega pokritja kreditnih tveganj bank. V ta namen Vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.

(1) Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe posreduje SID banki.

(2) Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu.

(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.

(4) Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.

(1) SID banka vodi evidenco vseh kreditnih pogodb, ki so sklenjene v skladu s tem zakonom in vseh prejetih formalno popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva ter spremlja porabo poroštvene kvote iz tega zakona. O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega zahtevka banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance.

(2) Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:

• polni naziv banke;
• polni naziv kreditojemalca;
• pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo specifikacije zneska glede na vrsto obveznosti;
• izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi in poroštvenimi pogoji;
• datum roka plačila;
• transakcijski račun banke;
• številko sklica za plačilo.

(3) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega zahtevka banke za unovčitev poroštva in potrditve zneska za izplačilo poroštva s strani SID banke, v roku iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona izvrši plačilo potrjenega zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali srednjih podjetij obveznice Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke, oboje v protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva.

SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva stroške izvajanja vseh poslov SID banke v zvezi s poroštvi po tem zakonu in se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v desetih delovnih dneh po preteku meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo.

(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.

(2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu Republike Slovenije, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.