(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v katerih koli štirih zaporednih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, preseže tedensko povprečje 48 ur v obdobju, daljšem kot štiri zaporedne mesece, vendar ne daljšem kot šest zaporednih mesecev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, če je to potrebno za prevoze v okviru AETR, uporabljajo določbe četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če se v katerih koli štirih zaporednih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur.

(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, pomeni delovni čas seštevek delovnega časa pri vseh delodajalcih. Glede polnega delovnega časa, nadurnega dela, načina razporejanja delovnega časa in plačila za čas odmora med dnevnim delom veljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.