(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.

(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:

1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot šest mesecev.

(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih nerezident sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb. Pogodbe iz prvega stavka se sklenejo v imenu nerezidenta ali za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima nerezident v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali za storitve, ki jih nerezident opravlja. Ta odstavek se ne uporablja, če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejeni na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.

(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu enega ali več nerezidentov, s katerimi je tesno povezan.

(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot šest mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.