(1) Osnova za davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) se določi glede na vrsto motornega vozila (tarifno oznako). Merila za določitev davčne osnove glede na vrsto posameznega motornega vozila so: vrsta goriva, ki se uporablja za pogon, izpust CO2 pri kombinirani vožnji (v nadaljnjem besedilu: izpust CO2), izražen v g/km, moč motorja, izražena v kilovatih (kW), in okoljevarstvena kategorija, ki opredeljuje emisijski standard EURO (v nadaljnjem besedilu: emisijski standard EURO).

(2) Podatki za določitev davčne osnove iz prejšnjega odstavka so določeni v potrdilu o skladnosti, v evidenci registriranih vozil ministrstva, pristojnega za promet, ki jo predpisuje zakon, ki ureja motorna vozila, v evidenci motornih vozil finančne uprave iz 29. člena tega zakona ali v drugem verodostojnem dokumentu, v katerem so podatki za določitev davčne osnove.

(3) Pri določitvi davka glede na izpust CO2 se upošteva podatek o izpustu CO2 po globalno usklajenem preskusnem postopku za vozila (WLTP). Za motorna vozila, ki nimajo podatka o izpustu CO2 po WLTP, se upošteva pretvornik iz 11. člena tega zakona.