(1) Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo, razen vozila iz devetega odstavka tega člena, za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila.V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.

(3) Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.

(4) Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

(5) Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.

6. Če delodajalec, gospodarska družba, delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali v tej družbi nadrejeni družbi, je vrednost bonitete, ne glede na prvi odstavek tega člena, 65 % vrednosti, ugotovljene v skladu s prvim odstavkom tega člena, pod pogojem, da je delovno razmerje med delojemalcem in delodajalcem do dneva izvršitve pravice oziroma odsvojitve pravice trajalo več kot eno leto ter da se za to boniteto ne uveljavlja ugodnost v skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena tega zakona.

(7) Nadrejena družba iz prejšnjega odstavka je družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka.

(8) Za delojemalca iz šestega odstavka tega člena se šteje oseba v delovnem razmerju z gospodarsko družbo v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev. Za delojemalca iz šestega odstavka tega člena se ne šteje večinski družbenik v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, tudi če je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo. Večinski družbenik je družbenik, ki ima posredno ali neposredno deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi ali nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.

(9) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega stavka, zmanjša za 50 %. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila na električni pogon zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom, ki ureja policijo.

10. Če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora, znesek bonitete na delojemalca, ne glede na prvi in enajsti odstavek tega člena, znaša 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.
11. Če je treba v skladu s prvim odstavkom tega člena določen znesek bonitete pripisati več subjektom hkrati, se znesek pripiše posameznemu delojemalcu sorazmerno glede na število subjektov ali na drug način, ki ustrezneje odraža ugodnost posameznega delojemalca, če s tem členom ali s tem zakonom ni drugače določeno.