(1) Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave. Posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu s postopki iz četrtega, petega ali šestega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

(2) Za sklenitev okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane z uporabo meril za izbor v skladu z 39. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbire ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.

(3) Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od sedmih let, razen v izjemnih primerih, ko je pričakovana življenjska doba opreme, za delovanje katere je predmet okvirnega sporazuma potreben, daljša od sedmih let in bi zamenjava dobavitelja oziroma izvajalca povzročila neskladnost ali tehnične težave. Kadar namerava naročnik skleniti okvirni sporazum za obdobje, daljše od sedmih let, mora v obvestilu o naročilu navesti in utemeljiti razloge za sklenitev sporazuma za tako dolgo obdobje.

(4) Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se posamezna naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu z v njem navedenimi pogoji. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se lahko naročnik v zvezi z oddajo posameznih naročil posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, v pisni obliki in zahteva, da ponudnik po potrebi predloži ponudbo.

(5) Kadar se okvirni sporazum sklene z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če pa takih gospodarskih subjektov ali sprejemljivih ponudb ni dovolj, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. Če je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:

• za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma;
• naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;
• ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do poteka roka, določenega za njihovo oddajo;
• naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma;
• naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(6) Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z več ponudniki in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(7) Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če namerava v skladu z drugim odstavkom 42. člena tega zakona skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma.

(8) Naročnik mora obvestilo o oddaji naročila poslati v objavo v vseh primerih sklenitve okvirnega sporazuma v 48 dneh po sklenitvi. Naročniku ni treba objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ali bi škodila poslovnim interesom gospodarskih subjektov, ali bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.

10. Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov v nasprotju z namenom in naravo predmeta naročila ali tako, da bi kršil temeljna načela.