(1) Ta zakon se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:

1. storitvami na področju arbitraže in poravnave;
2. finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;
3. pogodbami o zaposlitvi;
4. raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev in pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
5. pridobitvijo ali najemom zemljišča, obstoječih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, s kakršnimikoli finančnimi sredstvi; vendar pa ta izjema ne velja za pogodbe o finančnih storitvah, ki so vezane na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje.

(2) Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, oddana s strani enega naročnika drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, podeljene na podlagi zakona.