(1) Določbe tega člena se uporabljajo za obravnavo ponudb proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Evropska skupnost nima sklenjenega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in uspešen dostop podjetij iz Evropske skupnosti na trge tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Evropske skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.

(2) Naročnik lahko zavrne ponudbe, oddane v postopku oddaje naročila blaga, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, skladno z določbami zakonov, ki urejajo:

• spremembe, dopolnitve in razveljavitve določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva,
• carine,
• preoblikovanje dejavnosti prosto-carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih,
• takse na izvoženo blago,
• izvajanje carinskih predpisov Evropskih skupnosti,
• carinsko tarifo, presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki tvorijo ponudbo. Programska oprema, ki se uporablja v opremi komunikacijskih omrežij, se pojmuje kot proizvod.

(3) Če sta dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, imajo prednost tiste ponudbe, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega odstavka. Glede merila cene velja, da je ponudbe treba obravnavati enakovredno, če razlika med cenami iz ponudb ne presega 3 %. Ne glede na prej navedeno, pa naročnik ne sme dati prednosti ponudbi, če bi z njenim izborom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.

(4) Določbe tega člena veljajo samo v primeru, ko tretja država v svoji ponudbi ponuja proizvode, ki izvirajo iz te države.