(1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:

1. odprti postopek,
2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
4. postopek s pogajanji po predhodni objavi,

5. postopek oddaje naročila male vrednosti.

(2) Naročnik izvede javno naročanje:

1. po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:

• pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000 eurov in nižja od 414.000 eurov ter
• pri naročanju gradenj enaka ali višja od 80.000 eurov in nižja od 844.000 eurov;

2. po postopkih iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV:

• pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 414.000 eurov in
• pri naročanju gradenj enaka ali višja od 844.000 evrov.

(3) Javno naročanje iz b) točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu. V posebnih primerih in razmerah, lahko uporabi postopek s pogajanji brez objave obvestila o naročilu.

(4) Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona.

(5) Določbe tega zakona, razen določb 103.a in 104. člena tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 80.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.

(6) Vlada lahko s predpisom podrobneje določi posamezne elemente v izvajanju postopkov javnega naročanja.