(1) Ta zakon se v primeru plina in toplote uporablja za naslednje dejavnosti:

1. zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote, ali
2. dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.

(2) Če naročnik, ki ni javni naročnik, s plinom ali toploto oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu prejšnjega odstavka, ko:

1. je proizvodnja plina in toplote naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali tretjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
2. je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20 % prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

(3) Ta zakon se v primeru električne energije uporablja za naslednje dejavnosti:

1. zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali
2. dobavo električne energije takšnim omrežjem.

(4) Če naročnik, ki ni javni naročnik, z električno energijo oskrbuje omrežja, namenjena javni oskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu tretjega odstavka tega člena, ko:

1. naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v prvem ali prejšnjem odstavku tega člena ali v 6. do 9. členu tega zakona, in
2. je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe naročnika in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.