Ta zakon ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: kontrola cen) na območju Republike Slovenije, ki jo izvajajo državni organi.

Kolikor ni drugače določeno, imajo izrazi v tem zakonu naslednji pomen:

• kontrola cen obsega spremljanje in analiziranje gibanja cen, pripravo, predlaganje in predpisovanje ukrepov kontrole cen ter izvajanje teh ukrepov s strani državnih organov;
• cena blaga je plačilo, ki je določeno, dogovorjeno ali izročeno za blago glede na kraj, kjer se blago prevzame v skladu s pravili obligacijskega prava;
• cena storitve je plačilo, ki je določeno, dogovorjeno ali izročeno za storitev glede na kraj, kjer se storitev opravi;
• podjetje je vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost na trgu, vključno z javnimi podjetji in podružnicami tujih podjetij; kot podjetja se štejejo tudi posamezniki, zavodi in druge pravne osebe, ki v skladu z zakonom opravljajo svoj dejavnost po tržnih načelih bodisi stalno, občasno, v manjšem obsegu ali ob svoji glavni dejavnosti;
• prodaja blaga je vsako dejanje, s katerim se vzpostavlja ali izvršuje obligacijsko razmerje iz prodajne pogodbe, zlasti pa ponudba, sprejem ponudbe, določitev cene v tarifah in splošnih poslovnih pogojih, izstavitev računa itd.

(1) Udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov, kar morajo državni organi upoštevati pri določanju ukrepov kontrole cen.

(2) Za cene smejo državni organi uporabljati le z zakonom določene ukrepe kontrole cen in le zaradi razlogov, ki so določeni z zakonom.

(3) Državni organi smejo v posameznem primeru uporabiti le take ukrepe kontrole cen, ki:

• so nujni glede na razlog ukrepa,
• v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so najbližji normalnim tržnim razmeram ter
• najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.

(4) Če odpadejo ali se zmanjšajo denarne obveznosti, ki so določene s predpisi in ki se vračunavajo v ceno ob prodaji blaga (davki, prispevki, carine in druge dajatve), se morajo cene, za katere je določen ukrep kontrole cene, ustrezno zmanjšati, če predpis ne določa drugače.

Kolikor ni izrecno ali smiselno drugače določeno, ta zakon ne posega v pravice in obveznosti udeležencev na trgu in pristojnosti državnih organov po drugih zakonih o urejanju trga, zlasti po zakonih o gospodarskih javnih službah, o konkurenci, varstvu potrošnikov, dumpingu, državni pomoči, davkih in zbiranju statističnih podatkov o cenah.

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali minister, pristojen za kontrolo cen (v nadaljnjem besedilu: minister) meni, da je cena določena s kartelnim ali vertikalnim omejevalnim sporazumom, sklepom podjetniškega združenja ali usklajenim ravnanjem podjetij ali je posledica zlorabe monopolnega ali obvladujočega položaja podjetja, o tem nemudoma obvesti Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence in mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga.

(2) S tem ni omejena možnost, ki jo ima vlada po 13. členu tega zakona.

(1) Vlada odgovarja Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) za politiko cen in predpisuje ukrepe kontrole cen.

(2) Spremljanje in analiziranje gibanj cen ter pripravo predpisov in izvajanje ukrepov kontrole cen opravlja ministrstvo, pristojno za kontrolo cen (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka spremljajo gibanja cen storitev v komunalnih dejavnostih in cen njihovih proizvodov ter cen energentov v lokalni distribuciji oziroma porabi in drugih cen, ki jih določi minister, upravne enote. O ugotovljenih gibanjih cen upravne enote sproti obveščajo ministrstvo.

Če ni izrecno ali smiselno drugače določeno, se v tem zakonu določbe o blagu, cenah in prodajalcih blaga nanašajo tudi na storitve, cene in izvajalce storitev, ki so predmet tržnega prometa.

(1) Vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen, kadar:

1. je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora,
2. gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoč položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij,
3. nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja,
4. bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč,
5. gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv,
6. gre za državni odkup na podlagi zakona,
7. gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela z mednarodnimi pogodbami,
8. gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne dajatve.

(2) Ukrep kontrole cen traja, dokler obstaja zanj razlog iz prejšnjega odstavka, vendar ne dalj kot šest mesecev. Vlada lahko v utemeljenih primerih po tem času na podlagi predhodne analize stanja ukrep obnoviti.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek sme trajati:

• ukrep zaradi razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka najdalj eno leto, vlada pa ga lahko obnovi v skladu s prejšnjim odstavkom;
• ukrep zaradi razlogov iz 5. do vključno 8. točke prvega odstavka tega člena pa toliko časa, kolikor traja prodaja, odkup, obveznost Republike Slovenije oziroma državna pomoč ali dajatev.

(4) Vlada z uredbo določi listo blaga, za katero se smejo uporabiti ukrepi kontrole cen zaradi razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Pri določanju liste iz prejšnjega odstavka tega člena vlada upošteva zlasti:

• poseben pomen določenega blaga za zagotovitev gospodarskega razvoja,
• redno oskrbo potrošnikov,
• krepitev konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva,
• uveljavljanje strožjih okoljevarstvenih in zdravstvenih zahtev pri proizvodnji in uporabi blaga,
• redno delovanje trga in možnosti za vključevanje novih ponudnikov,
• kupno moč potrošnikov zlasti glede nujno potrebnega blaga in storitev, ki jih uporabljajo vsi potrošniki in glede katerih ti nimajo možnosti izbire dobavitelja ali izvajalca.

(6) Vlada lahko za posamezne vrste blaga ali dejavnosti z uredbo podrobneje določi uporabo ukrepa kontrole cen.