(1) Upravičenec za ukrepe kmetijske politike je:

• nosilec,
• fizična, pravna oseba in združenje pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost.

(2) Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske politike vlaga nosilec, razen če je s podzakonskim predpisom določeno drugače.

(3) Upravičenec odgovarja za osebe, ki po njegovem naročilu v zvezi z ukrepi kmetijske politike izvajajo dela in storitve, kot da bi jih opravil sam.

(4) Ob prenosu kmetijskega gospodarstva vse pravice, obveznosti in upravne sankcije, ki se nanašajo na ukrepe kmetijske politike, preidejo na novega nosilca.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pravice in obveznosti iz ukrepa dohodkovno plačilo za mlade kmete in zagonska podpora za mlade prevzemnike ne prenesejo.

(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena pri ukrepih za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki so večletne, v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva, celotnega zemljišča oziroma dela zemljišča v obdobju trajanja obveznosti obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame novi nosilec, če s tem v zvezi izrazi voljo, sicer pa obveznost preneha veljati in se od prejšnjega nosilca ne zahteva vračila sredstev za obdobje, v katerem je obveznost veljala.

(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena je v primeru obveznosti vračila sredstev sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se odločba glasi.

(8) Upravičenci, ki so pridobili sredstva, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev, razen če predpisi, ki urejajo ukrepe kmetijske politike, določajo drugače.