(1) Ukrepi politike razvoja podeželja se lahko izvajajo tudi v obliki finančnih instrumentov, ki so namenjeni izboljšanju dostopa do finančnih virov za upravičence iz 17. člena tega zakona za spodbujanje njihove rasti, razvoja in izboljšanja tekočega poslovanja v skladu s cilji kmetijske politike.

(2) Sredstva za izvajanje finančnih instrumentov se dodelijo upravljavcu finančnega instrumenta z neposredno pogodbo in sporazumom o financiranju v skladu s predpisom, ki ureja javne finance, oziroma v skladu s predpisi Unije. Določbe 10., 11.a in 12. člena tega zakona ter poseben upravni postopek se za izvajanje finančnih instrumentov ne uporabljajo.

(3) Upravljavec iz prejšnjega odstavka je javni sklad, ki ukrep izvaja v korist upravičencev iz 17. člena tega zakona, ki se opredelijo v sporazumu o financiranju, ki je sestavni del pogodbe iz prejšnjega odstavka.

(4) Ukrepi politike razvoja podeželja, kjer se zagotavlja podpora v obliki finančnih instrumentov, se financirajo oziroma sofinancirajo s sredstvi Unije oziroma nacionalnimi sredstvi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje finančnih instrumentov.

(5) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo za izvajanje finančnih instrumentov, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov, ter za stroške upravljavske provizije.

(6) Finančni instrumenti se lahko združujejo z drugimi povratnimi ali nepovratnimi sredstvi, pri čemer se upoštevajo predpisi, ki urejajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.