(1) Gnojenje je agrotehnični ukrep, ki zagotavlja trajnostno rabo in rodovitnost kmetijskih tal, zagotavlja primerno vsebnost hranil v tleh in vzdrževanje ali izboljšanje fizikalno- kemijskih in biotskih lastnosti tal.

(2) Za gnojenje na kmetijskih zemljiščih se lahko uporabljajo:

1. sredstva za gnojenje, v skladu s predpisi Unije, ki urejajo sredstva za gnojenje;
2. gnojila in sredstva za gnojenje v skladu z nacionalnimi predpisi, ki urejajo gnojila in sredstva za gnojenje, ter
3. ostanki kmetijske pridelave in predelave.

(3) Načine gnojenja iz prvega odstavka tega člena, ki se izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, predpiše vlada. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov s področja varstva okolja in drugih predpisov, ki urejajo kmetijsko rabo tal.

(4) Analizo tal iz prejšnjega odstavka lahko opravi le nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena ali nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona.

(5) Vzorčenje tal za analizo tal in analiza tal se izvedeta v skladu s predpisom iz četrtega odstavka a28.b člena tega zakona.

(6) Podatke vzorčenja tal in analiz tal nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena in nosilci javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona vodijo v zbirki podatkov iz 161.a člena tega zakona.

(7) Vlada predpiše vrste ostankov kmetijske pridelave in predelave iz 3. točke drugega odstavka tega člena ter podrobnejše pogoje za njihovo skladiščenje, ravnanje in uporabo.

(8) Vlada predpiše:

1. podrobnejše pogoje za skladiščenje, ravnanje in uporabo sredstev za gnojenje iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena;
2. podrobnejše pogoje za zavezance za izdelavo analiz tal in gnojilnih načrtov iz tretjega odstavka tega člena;
3. parametre za analizo tal in pogostnost izvajanja analiz tal;
4. vsebino in način izdelave gnojilnega načrta ter
5. pogoje za izdelovalce gnojilnih načrtov.