(1) Ta zakon ureja omejitve za funkcionarke in funkcionarje (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, poslovanja gospodarskih družb in drugih subjektov z javnim sektorjem in dolžnost prijave podatkov ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev.

(2) Določbe tega zakona, ki urejajo omejitve glede sprejemanja daril in opravljanja pridobitnih dejavnosti, se ne uporabljajo za tiste kategorije funkcionarjev, glede katerih ta vprašanja ureja drug zakon.

(1) Funkcionarji po tem zakonu so poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora in predsednika republike, funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji na vrhovnem sodišču, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti.

(2) Določbe tega zakona, ki veljajo za funkcionarje, veljajo tudi za bivše predsednike republike, ki uživajo materialne pravice po prenehanju mandata, razen pravice do pokojnine, in za funkcionarje, ki jim je funkcija prenehala, pa še prejemajo nadomestilo v skladu z zakonom.

(3) Ta zakon velja tudi za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih zavodov, javnih skladov, javnih podjetij in gospodarskih družb v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti ter v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti teh družb, ter za predsednike zbornic z obveznim članstvom.

(4) Za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov subjektov iz prejšnjega odstavka, katerih letni promet ali finančni načrt ne presega 500 milijonov tolarjev, veljajo določbe tega zakona, ki veljajo za nepoklicne funkcionarje.

(1) Za opravljanje nalog po tem zakonu in za izvajanje nadzora nad izvrševanjem določb tega zakona je pristojna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, ki jo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov (v nadaljnjem besedilu: komisija). Predsednika, podpredsednika in člane imenuje državni zbor izmed poslancev, pri čemer mesto predsednika in treh članov komisije pripada poslancem opozicije. Predsednik, podpredsednik in člani komisije imajo namestnike, ki jih imenuje državni zbor v enakem razmerju, kot velja za predsednika in člane.

(2) Komisija z večino glasov vseh članov sprejme poslovnik o svojem delu.

(3) Komisija dela na zaprtih sejah, njene odločitve pa so javno dostopne.

(4) Zoper odločitve komisije o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih je dovoljen upravni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

(5) Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor zoper odločitev komisije, če se odločitev ne nanaša na njihove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi.

(6) Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor tudi če menijo, da komisija ni sprejela odločitve, ki bi jo po zakonu morala sprejeti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor v primeru molka organa.

(7) Za opravljanje nalog po tem zakonu, ki se nanašajo na funkcionarje sodne veje oblasti, je pristojen Sodni svet.

(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo komisiji na njeno zahtevo ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na njihovo obliko brezplačno predložiti vse podatke in dokumente, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije.

(2) Kolikor gre za podatke in dokumente, ki vsebujejo uradne, vojaške ali kakšne druge tajnosti, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko sami določijo način predložitve oziroma vpogleda.

(3) Na zahtevo komisije se je funkcionar dolžan udeležiti seje komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja komisije o zadevah iz njene pristojnosti.

(4) Glede zagotovitve udeležbe na seji, glede vročanja in glede izločitve komisija smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

(1) Komisija mora podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljeno na podlagi tega zakona, hraniti 15 let po zaključku zadeve, nato se dokumentacija arhivira.

(2) Komisija vodi naslednje evidence podatkov:

• evidenco funkcionarjev (osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega in začasnega prebivališča),
• evidenco seznamov daril in evidenco obvestil iz devetega odstavka 6. člena tega zakona,
• evidenco podatkov o premoženjskem stanju in dohodkih funkcionarjev iz 10. člena tega zakona,
• evidenco oseb, zoper katere je bil uveden postopek o prekršku po tem zakonu (naziv pravne osebe oziroma osebno ime, EMŠO, davčna številka, sedež pravne osebe oziroma naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe),
• evidenco subjektov, ki zaradi omejitev iz 17. člena tega zakona ne smejo poslovati z naročniki po zakonu, ki ureja javna naročila.

(3) Evidence iz prejšnjega odstavka tega člena, razen podatkov o EMŠO in davčni številki so javne, pri čemer so v evidenci iz četrte alinee prejšnjega odstavka javni samo podatki iz kazenske evidence.

(1) Funkcionar v zvezi z opravljanjem funkcije ne sme sprejemati daril, razen protokolarnih daril manjše vrednosti in priložnostnih daril manjše vrednosti.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka funkcionar v nobenem primeru ne sme sprejeti darila, če se kot darilo izroča denar ali vrednostni papirji.

(3) Kot protokolarna darila se štejejo darila, ki jih izročijo funkcionarji ali javni uslužbenci drugih držav in mednarodnih organizacij na obiskih, gostovanjih ali ob drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah.

(4) Kot darila manjše vrednosti se štejejo darila, katerih vrednost ne presega 15.000 tolarjev oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe.

(5) Omejitve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena veljajo tudi za zakonca funkcionarja oziroma za osebo, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti, pa tudi za otroke in posvojence, starše in druge osebe, ki živijo z njim v istem gospodinjstvu.

(6) Darilo, ki presega omejitve iz tega člena, postane last delodajalca.

(7) V organu ali osebi javnega prava, kjer funkcionar opravlja svojo funkcijo, se vodi seznam daril, ki jih prejmejo funkcionarji. V seznam se ne vpisujejo simbolična darila v vrednosti do 5.000 tolarjev.

(8) Državni in drugi organi, ki so po zakonu dolžni voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo komisiji do 31. marca naslednjega leta.

(9) Če komisija pri pregledu seznama ugotovi odstopanje od zakonskih meril, o tem obvesti organ, ki ji je posredoval seznam oziroma drug pristojen organ, ki začne z zakonom določen postopek in o tem obvesti komisijo.

10. Način vodenja seznama se uredi s splošnim aktom organa.

(1) Poklicni funkcionar v času trajanja funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene:

• če bi dejavnost lahko vplivala na objektivno ali od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije, ali
• če bi se v primeru opravljanja dejavnosti ustvaril vtis, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije ni nepristranski, ali
• če bi opravljanje dejavnosti škodovalo ugledu funkcije ali organa.

(2) Poklicni funkcionar lahko za opravljanje dovoljene pridobitne dejavnosti sklene delovno razmerje za največ eno petino polnega delovnega časa, če za to pridobi soglasje delodajalca.

(3) Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost iz prvega odstavka tega člena, mora najpozneje v enem mesecu po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost.

(4) O opravljanju pridobitne dejavnosti mora poklicni funkcionar obvestiti komisijo najpozneje v 15 dneh po nastopu funkcije. Kadar začne funkcionar opravljati tako dejavnost v času opravljanja funkcije, mora o tem predhodno obvestiti komisijo.

(1) Poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu, javni agenciji, gospodarski družbi, gospodarskem interesnem združenju, zbornici ali drugi pravni osebi, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.

(2) Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost iz prejšnjega odstavka, mora najpozneje v 15 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad subjekti iz prejšnjega odstavka.

(3) Omejitve po tem členu veljajo tudi za župane in podžupane, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.