Ta zakon ureja pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, ki izhajajo iz izumov, ustvarjenih v delovnem razmerju.

Izum po tem zakonu je izum, ki po predpisih, ki urejajo industrijsko lastnino, izpolnjuje pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem.

(1) Izumi, ki jih ustvarjajo delavci, so lahko službeni ali prosti izumi.

(2) Službeni izum je izum, ki je ustvarjen v času trajanja delovnega razmerja. Službeni izum je lahko:

1. neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem;
2. posredni službeni izum, ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je delavec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na razpolago.

(3) Drugi izumi, ki so ustvarjeni v času trajanja delovnega razmerja, so prosti izumi.

Prenehanje delovnega razmerja nima učinka na pravice in obveznosti iz tega zakona.

(1) Delavec, ki je ustvaril izum, mora o izumu brez odlašanja pisno obvestiti delodajalca in pri tem jasno označiti, da gre za obvestilo o izumu. Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delavcev, lahko obvestilo o izumu oddajo skupaj.

(2) Delodajalec mora pisno potrditi delavcu prejem obvestila o izumu.

(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

1. natančen opis izuma, to je njegove tehnične naloge in njegovo rešitev, ter risbe, ki so potrebne, da bi bil izum razumljiv;
2. podatke, kako je do izuma prišlo, in izjavo, da gre za neposredni ali posredni službeni izum;
3. podatke o osebah, ki so sodelovale z delavcem pri ustvaritvi izuma, z opisom njihovega prispevka.

(4) Obvestilo o izumu, ki ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka, se šteje za pravilno, če delodajalec v roku enega meseca od njegovega prejema ne zahteva njegove dopolnitve.

(1) S prejemom obvestila o službenem izumu ima delodajalec pravico do popolnega prevzema izuma ali do omejenega prevzema izuma.

(2) Delodajalec mora najkasneje v treh mesecih od prejema obvestila o izumu obvestiti delavca, katero pravico do izuma uveljavlja, ter ga hkrati obvestiti, ali se z opredelitvijo izuma strinja.

(3) Če delodajalec o službenem izumu ni bil pisno obveščen, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je za izum izvedel.

(1) Delodajalec mora varovati izum, o katerem ga je delavec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo interesi delavca.

(2) Delavec mora varovati službeni izum v tajnosti, dokler razpolaganje z izumom ne postane prosto v smislu 9. člena tega zakona.

(3) Osebe, ki so izvedele za izum v zvezi z dejavnostjo, ki jo opravljajo po tem zakonu, ne smejo tega znanja izkoristiti in ga tudi ne objaviti.

(1) Z vročitvijo pisne izjave delavcu, s katero delodajalec popolno prevzema službeni izum, preidejo na delodajalca vse pravice na izumu.

(2) Z vročitvijo pisne izjave delavcu, s katero delodajalec omejeno prevzema službeni izum, pridobi delodajalec neizključno pravico do uporabe službenega izuma.

(3) Če omejeni prevzem službenega izuma očitno ovira izkoriščanje službenega izuma, lahko delavec zahteva od delodajalca, da v roku dveh mesecev od prevzema izum popolno prevzame ali mu ga da na prosto razpolago.

(4) Če delavec razpolaga s službenim izumom, preden se je delodajalec izjavil v rokih, ki so določeni s tem zakonom, tako razpolaganje nima pravnih učinkov v razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizadete njegove pravice.

(1) S službenim izumom delavec prosto razpolaga:

1. če se je delodajalec izumu pisno odpovedal,
2. če je delodajalec službeni izum omejeno prevzel,
3. če delodajalec ni v roku treh mesecev od prejema pravilnega obvestila iz 5. člena tega zakona ali v roku dveh mesecev v primeru prevzema iz tretjega odstavka prejšnjega člena izjavil, da popolno prevzame izum.

(2) S službenimi izumi, ki so postali prosti po prejšnjem odstavku, delavec razpolaga brez omejitev iz 19. člena tega zakona.

(1) Popolno prevzeti službeni izum mora delodajalec brez odlašanja prijaviti v Republiki Sloveniji za patent ali patent s skrajšanim trajanjem. Kot ustrezna prijava se šteje tudi prijava za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastnine, ki je bila vložena v tujini.

(2) Če delodajalec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom in ga delavec pozove, naj prijavi popolno prevzeti službeni izum, pa delodajalec tudi v roku, ki mu ga v pozivu določi delavec, tega ne stori, sme delavec popolno prevzeti službeni izum v imenu in na stroške delodajalca sam prijaviti za patent ali patent s skrajšanim trajanjem v Republiki Sloveniji.

(3) Če delodajalec v tuji državi popolno prevzetega službenega izuma ne prijavi za patent ali drugo ustrezno pravico industrijske lastnine, mora dati za to državo izum na prosto razpolago delavcu in mu omogočiti, da v njej na svoje stroške zahteva varstvo izuma. Izjava, s katero da delodajalec na razpolago izum za vse ali določene države, mora biti dana najpozneje v roku šestih mesecev od vložitve prijave po prvem ali drugem odstavku tega člena, da lahko delavec izkoristi roke za uveljavljanje prednostne pravice.

(4) Delodajalcu ni treba prijaviti popolno prevzetega službenega izuma:

1. če pridobi mnenje urada, pristojnega za podeljevanje patentov, da izum ne izpolnjuje pogojev za patentno varstvo,
2. če delavec soglaša, da delodajalec izuma ne prijavi,
3. če so izpolnjene predpostavke iz 13. člena tega zakona.

(1) Delodajalec mora hkrati z vložitvijo prijave službenega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem poslati delavcu prepis prijave in vloženih prilog. Delodajalec mora delavca obveščati o poteku postopka za podelitev patenta pri Uradu.

(2) V postopku za podelitev patenta mora delavec delodajalcu nuditi pomoč s pojasnili o izumu ter dajati potrebne izjave.

Če delodajalec pred izplačilom celotne nagrade iz 16. člena tega zakona opusti prijavo popolno prevzetega službenega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem, ali če podeljenega patenta za tak izum noče več vzdrževati, mora o tem obvestiti delavca vsaj tri mesece pred iztekom rednega roka za plačilo pristojbine za vzdrževanje patenta in mu na njegovo zahtevo in na njegove stroške prenesti pravico in predati za varstvo te pravice potrebno dokumentacijo.

(1) Če je delodajalec zainteresiran, da je prevzeti službeni izum tajen, in ne gre za zaupni izum po predpisih o industrijski lastnini, ga ni dolžan zavarovati s patentom. V tem primeru je delodajalec dolžan delavcu odmeriti in izplačati celotno nagrado v skladu s tem zakonom.

(2) Pri odmeri nagrade za izum iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi škoda, ki jo delavec utrpi, ker izum ni zavarovan s patentom oziroma s patentom s skrajšanim trajanjem.