(1) Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu dolgov, se ne plača dohodnine.

(2) Za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik, se šteje, da so izpolnjeni pogoji, da se v skladu z 21. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14 in 23/15) pri ugotavljanju davčne osnove upnika prizna kot odhodek v davčnem obdobju odpisa. Prihodki in odhodki po tem odstavku se upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

(3) Ne glede na pogoje iz 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) lahko upnik v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do odpisa, popravi (zmanjša) znesek obračunanega davka na dodano vrednost za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik.

(4) Pri uveljavljanju ugodnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se upošteva način in postopke, ki so določeni za obračunavanje in plačevanje posameznega davka.

(5) Določba tega člena velja tudi za dolgove, ki jih na podlagi dogovora o odpustu dolgov odpusti javni vrtec oziroma osnova šola, katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov.