(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, zagotovi, da je predmetna nepremičnina ocenjena v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.

(2) Cenilec vrednosti posamične nepremičnine mora biti strokovno usposobljen za ocenjevanje vrednosti nepremičnin v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in neodvisen od postopka odobritve kreditne pogodbe za nepremičnino, da se zagotovi nepristranska in objektivna cenitev nepremičnine.

(3) Dajalec kredita hrani dokazila o objektivni in nepristranski cenitvi nepremičnine na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe za nepremičnino.

(4) Dajalec kredita zagotovi potrošniku na zahtevo brezplačen izvod cenitve nepremičnine.

(5) Za ocenjeno vrednost nepremičnine se lahko uporabi posplošena tržna vrednost nepremičnine, vrednotena na podlagi standardov iz prvega odstavka tega člena in izkazana v evidencah o nepremičninah, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, določene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

(6) Dajalec kredita hrani evidence o nepremičninah, na katerih so ustanovljene zastavne pravice na nepremičninah za zavarovanje terjatev kreditne pogodbe za nepremičnino, in s tem povezani politiki odobritve kreditnih pogodb za nepremičnino, še štiri leta po izteku teh kreditnih pogodb.