(1) Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko ugotovijo in preverijo istovetnost banke in druge kreditne institucije ter njihovih zakonitih zastopnikov s skrbnim zbiranjem in presojo razpoložljivih javno dostopnih informacij o banki ali drugi kreditni instituciji, pri čemer se:

1. ne glede na 36. člen tega zakona istovetnost pravne osebe ugotovi z uporabo virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih,
2. ne glede na 29. in 31. člen tega zakona istovetnost njenih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ugotovi na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(2) Ne glede na določbe 47. člena tega zakona lahko zavezanci iz prejšnjega odstavka ugotovijo dejanskega lastnika banke in druge kreditne institucije na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih razmerjih.

(3) Ta člen se ne uporablja za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kadar ima banka oziroma druga podobna kreditna institucija sedež v tretji državi z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona.