(1) Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače.

(2) Kot drugi poslovni subjekt iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:

• Republika Slovenija,
• samoupravne lokalne skupnosti in njihovi ožji deli,
• vlada, ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe, upravne enote in drugi državni organi,
• Banka Slovenije,
• javne agencije,
• javni zavodi, katerih soustanovitelji niso fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava,
• javni skladi.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače, šteje vsaka fizična oseba, ki je:

1. ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,
2. skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,
3. zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.