(1) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

(2) V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov socialni značaj:

1. ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);
2. namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost);
3. ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
4. člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje);
5. pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
6. s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
7. lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
8. posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
9. v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
10. zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje);
11. trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).