(1) Ta zakon ureja ravnanje s stvarnim premoženjem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: države) in s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.

(2) Ta zakon ureja evidence nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata 6. člen in točka f) priloge III Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1).

(1) Ta zakon se uporablja za vse stvarno premoženje v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stvarno premoženje), če vsebine tega zakona niso s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti urejene drugače ali če uporaba določb tega zakona ni z zakonom izrecno izključena.

(2) Ta zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če zakon ne določa drugače.

(3) Določbe zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za vse stvarno premoženje v lasti ožjih delov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto, če zakon ne določa drugače.

(4) Določbe o načelih ravnanja, postopkih ravnanja in evidencah premoženja iz II., V. in VIII. poglavja tega zakona razen 29. člen tega zakona se uporabljajo tudi za stvarno premoženje v lasti javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, če zakon ne določa drugače.

(5) Za stvarno premoženje države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se nahaja v tujini, se uporabljajo le določbe o načelih ravnanja iz II. poglavja tega zakona, če izvedba postopkov ravnanja po tem zakonu ni mogoča ali ni gospodarna.

(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

• oddajo službenih stanovanj v najem,
• oddajo počitniških enot v najem,
• pravne posle pridobivanja in pravne posle upravljanja na podlagi koncesijskega razmerja ali drugih razmerij po javno zasebnem partnerstvu,
• pravne posle pridobivanja in pravne posle upravljanja, ki vsebujejo elemente koncesijskega razmerja, elemente javno zasebnega partnerstva ali elemente javnega naročanja, in
• ravnanje s službenimi živalmi.

(7) Postopke ravnanja iz prve, druge in pete alineje prejšnjega odstavka uredijo upravljavci in drugi z zakonom določeni organi z izdajo internih splošnih aktov.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. stvarno premoženje so nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine) in premičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: premičnine);
2. ravnanje s stvarnim premoženjem je pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja;
3. pridobivanje stvarnega premoženja je vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, če zakon določa, da je lahko lastnik premoženja;
4. razpolaganje s stvarnim premoženjem je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo;
5. upravljanje stvarnega premoženja je skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno;
6. upravljavec stvarnega premoženja je državni organ, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava, ki ji je država ali samoupravna lokalna skupnost v skladu s predpisi ali aktom o ustanovitvi dolžna zagotavljati stvarno premoženje kot pogoje za delovanje;
7. uporaba stvarnega premoženja je neposredna oblast na posameznem stvarnem premoženju ali na njegovem delu in neposredna skrb zanj;
8. uporabnik stvarnega premoženja je državni organ, samoupravna lokalna skupnost, druga oseba javnega prava in evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, katerega ustanovitelj ali član je država oziroma samoupravna lokalna skupnost, ki stvarno premoženje neposredno uporablja na podlagi sporazuma o uporabi ali na podlagi 103. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94);
9. centralizirani uporabniki so vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi ter upravne enote, katerih nepremičnine, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi, upravlja ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem;
10. pravno poslovni uporabnik stvarnega premoženja je tretja oseba, ki stvarno premoženje uporablja na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi ali na podlagi oddaje v občasno uporabo;
11. osebe javnega prava so država, samoupravne lokalne skupnosti, ožji deli samoupravne lokalne skupnosti, če je s statutom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da gre za pravne osebe javnega prava, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi;
12. državni organ je organ državne uprave, pravosodni organ in drug državni organ;
13. organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota;
14. pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno odvetništvo;
15. drug državni organ je Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Urad predsednika Republike Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija, Fiskalni svet, Zagovornik načela enakosti, Sodni svet Republike Slovenije, Državnotožilski svet in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave;
16. manjša vzdrževalna dela po tem zakonu so redna vzdrževalna dela manjših vrednosti, ki ne povečujejo vrednosti objekta, kot so manjša popravila in dela na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu (manjša pleskarska dela, zamenjava rezervnih delov in podobno);
17. investicijska vzdrževalna dela so izvedbe vzdrževalnih del v skladu s predpisi s področja graditve in obsegajo vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela ter izboljšave, ki presegajo dela iz prejšnje točke;
18. ocenjena vrednost je s cenitvijo ugotovljena vrednost;
19. izklicna vrednost pri javni dražbi ali izhodiščna vrednost pri javnem zbiranju ponudb je vrednost, ki jo upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem in je enaka ocenjeni ali orientacijski vrednosti ali je od te vrednosti višja;
20. orientacijska vrednost je vrednost, ki jo določi upravljavec na podlagi lastne ocene, v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu;
21. pogajanja so dejanja in postopki pred sklenitvijo pogodbe, katerih cilj je doseganje čim višje kupnine ali čim ugodnejših pogojev razpolaganja oziroma čim nižje kupnine ali čim ugodnejših pogojev pridobivanja;
22. revizija cenitve je ponovni pregled že izdelane cenitve z namenom ugotovitve, ali cenitev izraža realno tržno vrednost stvarnega premoženja.

Vse vrednostne meje, ki jih določa ta zakon, pomenijo vrednosti brez pripadajočih davkov.

(1) Stvarno premoženje, ki ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, se bodisi proda bodisi z oddajo v najem ali na drug ustrezen način zagotovi njegova učinkovita raba. Samoupravne lokalne skupnosti ravnajo s svojim premoženjem tako, da zagotavljajo izvajanje izvirnih nalog samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.

(2) Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem se vodi učinkovito, s čim manjšimi stroški za dosego danega rezultata oziroma z danimi stroški doseči čim boljši rezultat za državo ali samoupravne lokalne skupnosti.

Stvarno premoženje se lahko odsvoji ali se z njim upravlja odplačno, če zakon ne določa drugače.

Udeleženci v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem so obravnavani enakopravno.

V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.

Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače.

Upravljavec je pristojen za ravnanje s stvarnim premoženjem in v imenu in za račun lastnika izvršuje vse pravice in obveznosti, povezane s stvarnim premoženjem, če zakon ne določa drugače.

(1) Za upravljavca stvarnega premoženja se določi državni organ ali oseba javnega prava, ki uporablja stvarno premoženje, če zakon ne določa drugače.

(2) Upravljavec stvarnega premoženja je državni organ ali oseba javnega prava, ki premoženja sam ne uporablja, če zaradi kadrovskih omejitev uporabnik ne more zagotoviti strokovnega izvajanja nalog upravljavca.

(3) Če stvarno premoženje ni v uporabi, se za upravljavca določi državni organ ali oseba javnega prava, ki je v imenu in za račun države pridobila stvarno premoženje ali je njun pravni ali organizacijski naslednik, če upravljavec ni določen na način iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.

(1) Upravljavci nepremičnega premoženja države so državni organi in osebe javnega prava, ki jih kot upravljavce določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom ali jim je pravica upravljanja nepremičnega premoženja države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada.

(2) Če se za upravljavca nepremičnega premoženja države določi drug državni organ, se poleg določitve upravljavca na način iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec določi tudi s pisnim dogovorom o prenosu pravice upravljanja med starim in novim upravljavcem nepremičnega premoženja.

(3) Če za posamezno nepremičnino v lasti države ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, določi upravljavca vlada na predlog ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem. O dejstvu, da upravljavec ni znan, je treba nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, in ministrstvo, pristojno za finance.

(4) Sklep iz prvega in tretjega odstavka tega člena vlada v osmih dneh elektronsko posreduje ministrstvu, pristojnemu za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, in organu, pristojnemu za geodetske evidence.

(1) Upravljavci premičnega premoženja države so državni organi in osebe javnega prava, ki so to premoženje pridobili v uporabo na podlagi pravnega posla ali na podlagi drugega pravnega naslova. Podlaga za določitev novega upravljavca premičnega premoženja je pisni dogovor o prenosu premoženja med starim in novim upravljavcem.

(2) Premično premoženje se evidentira v skladu s predpisi, ki urejajo materialno in finančno poslovanje upravljavcev premičnega premoženja države.

(1) Drugi državni organi so upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo.

(2) Ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, je upravljavec nepremičnin, ki so bile predmet centraliziranega ravnanja v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14 – ZDU-1l in 51/16 – ZDU-1J), nepremičnin, ki se pridobijo za izvrševanje nalog centraliziranega ravnanja nepremičnin, in nepremičnin, ki se pridobijo za opravljanje nalog centraliziranih uporabnikov.

(3) Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je upravljavec nepremičnin, ki sestavljajo komplekse, ki se uporabljajo za protokolarne dogodke.

(4) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljavec nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi, Sodni svet Republike Slovenije in Državnotožilski svet.

(5) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, je upravljavec nepremičnin, potrebnih za delovanje diplomatskih predstavništev, konzulatov in uradov Republike Slovenije v tujini, vključno z rezidencami njihovih vodij in nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje protokolarnih nalog ministrstva.

Ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, v okviru centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz drugega odstavka prejšnjega člena opravlja naslednje naloge:

• pridobiva nepremičnine in izvaja druge postopke v zvezi s pridobitvijo nepremičnin z namenom zagotavljanja poslovnih prostorov in drugih nepremičnin, potrebnih za delovanje centraliziranih uporabnikov,
• razpolaga z nepremičnim premoženjem, ki je bilo predmet centraliziranega ravnanja,
• sklepa pravne posle, s katerimi najema nepremičnine, najema nepremičnine s postopnim odkupom in pridobiva nepremičnine v brezplačno uporabo za potrebe opravljanja nalog centraliziranih uporabnikov,
• sklepa sporazume o uporabi in seznanja centralizirane uporabnike z izvajanjem nalog upravljavca in z načrti glede ravnanja z nepremičninami v njihovi uporabi,
• pripravlja selitvene načrte in opravlja aktivnosti za racionalizacijo poslovnih prostorov za potrebe opravljanja nalog centraliziranih uporabnikov in
• spremlja prostorske potrebe centraliziranih uporabnikov.

(1) Če isto nepremičnino uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, če se uporabniki s pisnim sporazumom ne dogovorijo drugače.

(2) Upravljavec lahko nepremičnino iz prejšnjega odstavka odsvoji ali obremeni le s pisnim soglasjem drugih uporabnikov.

Če dva uporabnika ali več uporabnikov meni, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada.

(1) Upravljavec stvarnega premoženja iz 14. in 16. člena tega zakona sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti.

(2) Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov manjših vzdrževalnih del, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov in druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.

(3) Če se o vsebini sporazuma iz prvega odstavka tega člena upravljavci, iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 14. in 16. člena tega zakona, in uporabniki ne morejo dogovoriti, vsebino sporazuma na predlog enega izmed njih nadomesti vlada s sklepom.

Upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti so samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki jih za upravljavca določa ustanovitveni akt ali akt organa, odgovornega za izvrševanje proračuna.

(1) Nepremično premoženje se lahko pridobi, če je projekt za pridobitev tega premoženja vključen v veljavni načrt razvojnih programov.

(2) Razpolaganje z nepremičnim premoženjem, s katerim upravljajo organi državne uprave, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi, se izvede na podlagi sklepa vlade, v katerem je določena skupna vrednost pravnih poslov razpolaganja z nepremičninami, ki jih navedeni upravljavci lahko odsvojijo v tekočem letu.

(3) Razpolaganje z nepremičnim premoženjem v upravljanju drugih državnih organov se izvede na podlagi načrta, ki ga do 31. decembra za prihodnje leto sprejme in kvartalno do 31. marca, 30. junija in 30. septembra za tekoče leto dopolnjuje predstojnik državnega organa. Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme vlada do 31. decembra za prihodnje leto, na predlog ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.

(5) Vlada lahko v tekočem letu na podlagi poročila o porabi skupne vrednosti pravnih poslov znesek vrednosti iz drugega odstavka tega člena poveča.

(1) Premično premoženje se lahko pridobi, če je projekt za pridobitev tega premoženja vključen v veljavni načrt razvojnih programov.

(2) Razpolaganje s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov, s katerim upravljajo organi državne uprave, pravosodni organi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije in javni skladi, se izvede na podlagi sklepa vlade, v katerem je določena skupna vrednost pravnih poslov razpolaganja s premičninami, ki jih navedeni upravljavci lahko odsvojijo v tekočem letu.

(3) Razpolaganje s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v upravljanju drugih državnih organov, se izvede na podlagi načrta, ki ga do 31. decembra za prihodnje leto sprejme in kvartalno do 31. marca, 30. junija in 30. septembra za tekoče leto dopolnjuje predstojnik državnega organa. Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem se lahko izvede, če je premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.

(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme vlada do 31. decembra za prihodnje leto, na predlog ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.

(5) Vlada lahko v tekočem koledarskem letu na podlagi poročila o porabi skupne vrednosti pravnih poslov znesek vrednosti iz drugega odstavka tega člena poveča.

(1) Upravljavec najpozneje 15 dni pred začetkom postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem iz drugega odstavka 20. in drugega odstavka 21. člena tega zakona poda napoved o sklenitvi pravnega posla ministrstvu, pristojnemu za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.

(2) Za začetek postopka razpolaganja se šteje objava javne dražbe, objava javnega zbiranja ponudb ali objava namere za sklenitev neposredne pogodbe. Če objava namere ni obvezna ali ni mogoča, je upravljavec dolžan podati napoved o sklenitvi pravnega posla najkasneje 15 dni po prejemu predloga za sklenitev pravnega posla ali po posredovanju ponudbe nasprotni pogodbeni stranki.

(3) V postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki je bil začet na podlagi podane napovedi o sklenitvi pravnega posla v okviru skupne vrednosti pravnih poslov za tekoče leto, se pogodba o pravnem poslu sklene najkasneje do 31. marca prihodnjega leta.

(4) Načrtovano porabo skupnih vrednosti pravnih poslov razpolaganja s stvarnim premoženjem evidentira ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, tako da na podlagi napovedi upravljavca redno objavlja seznam nepremičnin ali premičnin in načrtovano porabo skupnih vrednosti na svoji spletni strani.

(5) Upravljavec v treh mesecih po sklenitvi pravnega posla o realizaciji obvesti ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.

(6) Vsebino in postopek napovedi in obvestila o realizaciji pravnega posla in s tem povezanimi razmerji med upravljavci določi vlada.

(1) S poročilom o realizaciji porabe skupne vrednosti pravnih poslov razpolaganja s stvarnim premoženjem v upravljanju organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov vlada seznani državni zbor v tekočem letu za preteklo leto, skupaj z zaključnim računom proračuna.

(2) S poročilom o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem v upravljanju drugih državnih organov vlada na predlog drugih državnih organov seznani državni zbor v tekočem letu za preteklo leto, skupaj z zaključnim računom proračuna.

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(2) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za samoupravne lokalne skupnosti sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, odgovornega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, v rokih, določenih za sprejetje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oziroma prihodnje proračunsko leto. Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejema na način iz prejšnjega odstavka.

(4) Vsebino in podrobnejši postopek sprejemanja načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ter način objave določi vlada.

(1) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 eurov in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.

(2) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem za samoupravne lokalne skupnosti sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, odgovornega za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, v rokih, določenih za sprejetje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oziroma prihodnje proračunsko leto. Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.

(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, je sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejema na način iz prejšnjega odstavka.

(4) Vsebino in podrobnejši postopek sprejemanja načrta ravnanja s premičnim premoženjem določi vlada.

(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.

(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(3) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.

(4) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.

(5) Pogodba o pravnem poslu v postopku pridobivanja ali razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki je bil začet na podlagi veljavnega letnega načrta tekočega leta, mora biti na podlagi navedenega letnega načrta sklenjena najpozneje 31. marca prihodnjega leta. Za začetek postopka pridobivanja ali razpolaganja se šteje objava javne dražbe ali objava javnega zbiranja ponudb ali objava namere za sklenitev neposredne pogodbe, če objava namere ni obvezna ali ni mogoča, pa prejem predloga za sklenitev pravnega posla ali posredovanje ponudbe nasprotni pogodbeni stranki.

(1) Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko zaradi spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem iz drugega odstavka 24. člena ali drugega odstavka 25. člena tega zakona, in zaradi nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, dopolni letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.

(2) Upravljavci lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem iz drugega odstavka 24. člena ali drugega odstavka 25. člena tega zakona, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ 20 odstotkov skupne vrednosti načrtov iz prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena tega zakona. Skupno vrednost pravnih poslov lahko vsako leto določi svet samoupravne lokalne skupnosti v 30 dneh po sprejetju proračuna.

Poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem predloži organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, svetu samoupravne lokalne skupnosti v tekočem letu za preteklo leto, vendar najpozneje ob sprejetju zaključnega računa proračuna.

(1) O brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja države odloča vlada, o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države pa v imenu in za račun države odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali predstojnik upravljavca bodočega premoženja ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, ki sta zaposlena v organu in ju predstojnik za to pooblasti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.

(2) Javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičnega premoženja države, so pred sklenitvijo pravnega posla iz prejšnjega odstavka, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 eurov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje, ki ga v imenu ustanovitelja dajejo ministrstva ali vladne službe, na katerih delovnem področju delujejo navedeni upravljavci. Pravni posli, ki so sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja pristojnega organa, so nični. Pristojni organ o izdaji soglasja, ki je obvezna priloga pravnega posla, odloči v 30 dneh po prejemu osnutka pravnega posla.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki ga upravljajo drugi državni organi, odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali predstojnik upravljavca bodočega premoženja ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, ki sta zaposlena v organu in ju predstojnik za to pooblasti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.

(4) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti odloči in sklene pravni posel organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, zaposlen v občinski upravi, ki ju za to pooblasti organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih izhodiščna, izklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 eurov, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla. Pravni posli nad 500.000 eurov, ki so sklenjeni brez predhodnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, so nični. Svet samoupravne lokalne skupnosti o izdaji soglasja, ki je obvezna priloga pravnega posla, odloči na prvi naslednji seji po prejemu osnutka besedila pravnega posla, pri čemer mora imeti svet samoupravne lokalne skupnosti na voljo dovolj časa za seznanitev s pravnim poslom.

(6) Pravni posli, ki jih sklene svet ali predsednik ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, brez predhodnega pisnega soglasja organa, odgovornega za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, so nični. Ne glede na to lahko predpis samoupravne lokalne skupnosti, ki ureja izvršitev proračuna samoupravne lokalne skupnosti, določi, kateri pravni posli, ki jih sklene ožji del samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, in v kakšni višini so veljavni brez predhodnega soglasja organa, odgovornega za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.

V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost postopkov, preglednost postopkov in ekonomska utemeljenost predvidenega ravnanja, in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem.