(1) Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov, tako da se kot cilji urejanja prostora, ki so v javnem interesu:

• zagotavljajo priprava, sprejem in izvajanje prostorskih aktov;
• varuje prostor kot omejena naravna dobrina;
• omogočajo kakovostne življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje;
• zagotavlja racionalna raba prostora ter ohranjajo prostorske zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije;
• zagotavljajo prostorsko usklajene in medsebojno dopolnjujoče več-funkcijske razmestitve različnih dejavnosti v prostoru;
• ustvarjajo in ohranjajo prepoznavne značilnosti in kulturno identiteto v prostoru;
• omogoča policentrični sistem razvoja naselij;
• omogoča urbani razvoj mest in širših mestnih območij, ki temelji na pametnem upravljanju mest po načelu pametnih mest;
• ustvarjajo, varujejo in razvijajo kakovostna mesta in druga naselja;
• omogoča ustrezen in univerzalen dostop do družbene in gospodarske javne infrastrukture in javni površin;
• ustvarja in varuje pestrosti, prepoznavnosti in kakovosti krajine;
• omogoča prilagajanje na podnebne spremembe;
• omogoča prehod v nizkoogljično družbo, ki temelji na krožnem gospodarstvu, zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije;
• omogoča krepitev in varovanje zdravja ljudi;
• omogoča varstvo okolja, ohranjanje narave, varovanje kulturne dediščine, varovanje kmetijskih zemljišč in drugih kakovosti prostora;
• ustvarja razmere za zmanjševanje in preprečevanje naravnih ali drugih nesreč;
• omogoča obrambo države.

(2) Odločitve glede prostorskega razvoja je treba na vseh ravneh oblikovati glede na cilje iz prejšnjega odstavka, izhajajoč iz spremljanja in analize podatkov iz prikaza stanja prostora ter ob poznavanju sedanjih in strokovno utemeljenih ocen prihodnjih varstvenih in razvojnih potreb v prostoru.

(3) Urejanje prostora po tem zakonu je kontinuiran proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, postopek umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena, izvajanje ukrepov zemljiške politike ter pripravo in sprejetje drugih aktov urejanja prostora, spremljanje stanja prostorskega razvoja, izvajanje posegov v prostor, inšpekcijski nadzor in zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev.