(1) Območja z omejitvami so zlasti:

• ogrožena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita območja);
• varstvena območja v skladu s predpisi, ki urejajo vode (vodovarstvena območja);
• območja tveganj večjih nesreč zaradi delovanja obrata v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
• območja teles odlagališč odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
• varnostna območja v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo.

(2) Prostorski razvoj v območjih z omejitvami se načrtuje v skladu z omejitvami, določenimi v področnih predpisih, če ta zakon ne določa drugače. Pri urejanju prostora se tveganje zaradi naravnih in drugih nesreč zmanjšuje:

• z umeščanjem dejavnosti v prostor praviloma zunaj območij z omejitvami;
• z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v območjih z omejitvami ter
• s spremljanjem in analiziranjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.

(3) V območjih z omejitvami se ne načrtuje novih prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne ali druge nesreče ali povečale ogroženost prostora.