Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev, se nastanitev šteje za boniteto. Vključuje se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca. Znesek bonitete je praviloma enak tržni vrednosti nastanitve ali vsem stroškom, ki so nastali pri delodajalcu. Boniteta se obračuna ne glede na to, ali delojemalec delodajalcu plačuje najemino za omenjeno nastanitev.