1. Vsaka država članica na svojem ozemlju sprejme in zagotovi uporabo potrebnih postopkov, ki plačilnemu zastopniku omogočajo identificirati upravičene lastnike in njihovo rezidentstvo za namene členov 8 do 12.

Takšni postopki so v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v odstavkih 2 in 3.

2. Plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim zastopnikom in prejemnikom obresti, na naslednji način:

1. pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljata njegovo ime in naslov, iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi države, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja [UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 28.12.2001, str. 76)];
2. pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljajo njegovo ime, naslov in morebitna davčna identifikacijska številka, ki mu jo je dodelila država članica, katere rezident je za davčne namene. Ti podatki se ugotavljajo na podlagi potnega lista ali uradne osebne izkaznice, ki jo predloži upravičeni lastnik. Če v potnem listu ali na uradni osebni izkaznici ni naslova, se ta ugotavlja na podlagi katerega koli drugega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik. Če na potnem listu, na uradni osebni izkaznici ali na katerem koli drugem dokazilu o identiteti, po možnosti vključno s potrdilom o rezidentstvu za davčne namene, ki ga predloži upravičeni lastnik, davčna identifikacijska številka ni navedena, se identiteta dopolni z datumom in krajem rojstva upravičenega lastnika, ki se ugotovi iz potnega lista ali uradne osebne izkaznice.

3. Plačilni zastopnik ugotavlja rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim zastopnikom in prejemnikom obresti. Ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev se šteje, da je rezidentstvo v državi, v kateri ima upravičeni lastnik stalni naslov:

1. pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja rezidentstvo upravičenega lastnika iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi v državi, v kateri je ustanovljen, ter v skladu z Direktivo 91/308/EGS;
2. pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi naslova, navedenega v potnem listu, na uradni osebni izkaznici ali, po potrebi, na podlagi drugega dokumentarnega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik, in skladno z naslednjim postopkom: pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti tretje države, se rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga izda pristojni organ tretje države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.