Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Hierarhija pravil notranjega revidiranja
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo
Notranje revidiranje je strokovno opravilo notranjih revizorjev. Opravljajo ga v skladu s hierarhijo pravil notranjega revidiranja (odslej hierarhija pravil), sprejeto pri Slovenskem inštitutu za revizijo (odslej Inštitut). Naloga Inštituta je, da opredeli ravnanje notranjih revizorjev pri uporabi pravnih in strokovnih pravil, ki zagotavljajo nepristranskost in neoporečnost njihovega dela.
Temeljni razlogi za postavitev hierarhije pravil so:
- opredeljevanje pravnih in strokovnih pravil notranjega revidiranja ter njihovega prednostnega reda pri strokovnem ravnanju notranjih revizorjev;
- zagotavljanje notranjerevizijskih storitev na najvišji strokovni ravni;
- povečevanje učinkovitosti, varčnosti in uspešnosti notranjerevizijskih poslov;
- ugotavljanje strokovne odgovornosti ter zmanjšanje tveganja nepravilnega razumevanja dela notranjih revizorjev in njihovih izsledkov pri razkrivanju in odpravljanju pomanjkljivosti pri delovanju podjetij in drugih poslovnih oseb;
- uveljavljanje strokovnosti in potrebne strokovne skrbnosti ter poklicnoetičnega vedenja notranjih revizorjev.
Hierarhija pravil določa prednostni red in način spoštovanja veljavnih in zavezujočih pravnih in strokovnih pravil ter poklicnoetičnega vedenja notranjih revizorjev v Republiki Sloveniji. Ta pravila si sledijo po temle prednostnem redu:
Prva raven
- Zakon o revidiranju – Zrev-2
- Zakoni, ki urejajo notranjo revizijo v posameznih dejavnostih in na posameznih področjih (odslej zakoni), ter pravni predpisi, izdani na njihovi podlagi
- Verodostojna razlaga določb zakonov pod a in b
č. Vsakokratni prevod veljavnih Standardi notranjega revidiranja, ki jih sprejema The Institute of Internal Auditors, IIA
- Tematske zahteve, ki jih sprejema The Institute of Internal Auditors (IIA)
e. Slovenski kodeks notranjerevizijskih načel in slovenski kodeks poklicne etike notranjih revizorjev
f. Slovenski standardi notranjega revidiranja
2
Druga raven
- Pojasnila in stališča Strokovnega sveta Inštituta
- Usmeritve nadzornih inštitucij v Sloveniji
- Metodološka gradiva in priročniki Inštituta
č. Svetovalni napotki, stališča, strokovna navodila Inštituta notranjih revizorjev (IIA)
3
Tretja raven
- Domača in tuja strokovna literatura o notranjem revidiranju
- Splošno sprejeta strokovna pravila (načela, standardi in drugo) o notranjem revidiranju v tuji praksi
Temeljna pravila o notranjem revidiranju določa Inštitut na podlagi ZRev-2. Ostala pravna pravila o notranjem revidiranju morajo spoštovati notranji revizorji v tisti pridobitni in/ali nepridobitni dejavnosti oziroma organizaciji, za katero so ta pravila zavezujoča. Verodostojno razlago zakona o revidiranju in drugih veljavnih zakonov, ki urejajo notranje revidiranje, sprejema organ, ki je po ustavi in zakonih v Republiki Sloveniji za to pristojen.
V Republiki Sloveniji so temeljna strokovna pravila pri delu notranjih revizorjev veljavni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ki jih pripravlja in sprejema Inštitut notranjih revizorjev (IIA).
Veljavna kodeksa notranjerevizijskih načel in poklicne etike notranjih revizorjev, ki ju je sprejel Inštitut, vsebujeta temeljna pravila o strokovnem ravnanju in poklicnoetičnem vedenju notranjih revizorjev. Določata temeljne usmeritve pri razumevanju vsebine in načina opravljanja notranjerevizijskih poslov pa tudi temeljne etične norme za poklicnoetično vedenje notranjih revizorjev.
Slovenski standardi notranjega revidiranja enotno urejajo strokovne rešitve za posebna področja in posebne naloge, s katerimi se lahko pri svojem delu soočajo notranji revizorji. Pripravlja jih Odbor sekcije notranjih revizorjev, sprejema pa Strokovni svet Inštituta.
Pojasnila in stališča Strokovnega sveta Inštituta notranje revizorje strokovno usmerjajo pri upoštevanju pravnih in strokovnih pravil s prve ravni. Pripravlja jih Odbor sekcije notranjih revizorjev, sprejema pa Strokovni svet Inštituta. Objavljena so na spletni strani Inštituta.
Usmeritve nadzornih inštitucij v Sloveniji so zavezujoča pravila za delo notranjih revizorjev, ki jih dajejo pristojne nadzorne inštitucije (Banka Slovenije, Agencije za nadzor in drugi).
Metodološka gradiva in priročniki vsebujejo splošno veljavna strokovna pravila, ki jih izdaja Inštitut ali drug izdajatelj, vendar jih sprejema Inštitut, ker morajo biti usklajena z veljavno doktrino notranjega revidiranja v Republiki Slovenji.
Svetovalni napotki, ki jih sprejema Inštitut notranjih revizorjev (IIA), vsebujejo natančna in nujna navodila (način dela, metodologijo in napotke). Omogočajo ustrezno uporabo kodeksa poklicne etike notranjih revizorjev in standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju praksi. Zajemajo primere v povezavi s posebnostmi posameznih držav in panog, posebnimi vrstami poslov in zahtevnejših vprašanj v povezavi z zakoni in predpisi.
Stališča sprejema Inštitut notranjih revizorjev (IIA). So usmeritve, namenjene velikemu krogu zainteresiranih strank, tudi tistih zunaj stroke. Pomagajo jim pri razumevanju zahtevnejših vprašanj v povezavi z upravljanjem, tveganji in notranjimi kontrolami ter pri snovanju s tem povezanih vlog in odgovornosti notranjih revizorjev.
Strokovna navodila sprejema Inštitut notranjih revizorjev (IIA). Vsebujejo navodila za izvajanje revizijskih ter postopke, na primer različna orodja in tehnike, programe in načine dela z uporabnimi primeri.
Notranji revizorji so dolžni nenehno izpopolnjevati svoja teoretična in praktična znanja ter v tej zvezi spremljati razvojne dosežke na teoretičnem in praktičnem področju doma in po svetu. Zato po potrebi uporabljajo tudi rešitve iz zadevne domače in tuje literature o notranjem revidiranju.
Notranji revizorji lahko izbirajo primerne rešitve za ustrezno opravljanje notranjerevizijskih nalog tudi v načelih, standardih in drugih pravilih pri tujih nosilcih notranjerevizijske dejavnosti in stroke.
Pravila na prvi, drugi in tretji ravni določajo prednostni red strokovnih rešitev in njihove obvezne uporabe. Če si rešitve med seboj nasprotujejo ali druga drugo izključujejo, se uporabljajo tiste na višji ravni pravil, razporejenih po prednostnem redu. Enako se ravna pri izbiri rešitev, ki jih vsebujejo pravila na isti ravni.