EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost [UL L 268, 12.10.2010, str. 1.] ter zlasti člena 44(1), drugega pododstavka člena 44(2), člena 45(1) in (2) ter člena 51(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (EU) št. 904/2010 določa pravila o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (DDV). Člena 44 in 45 Uredbe (EU) št. 904/2010 se nanašata predvsem na izmenjavo informacij v zvezi s posebnimi ureditvami za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve iz poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost [UL L 347, 11.12.2006, str. 1.]. Te posebne ureditve vključujejo davčnega zavezanca s sedežem zunaj države članice potrošnje, ki prijavi DDV, ki ga je treba plačati za ustrezno prodajo v državi članici potrošnje, prek elektronskega vmesnika v državi članici identifikacije (vse na enem mestu).

(2) Države članice morajo zbrati nekatere informacije v zvezi s transakcijami, opravljenimi v okviru teh posebnih ureditev, in si jih med seboj izmenjati. To zlasti velja za izmenjavo identifikacijskih podatkov ter zbiranje podatkov o obračunu DDV in njihovo izmenjavo med državami članicami, vključno s popravki teh obračunov DDV.

(3) Za zagotovitev enotne izmenjave informacij je treba določiti tehnične podrobnosti za takšno izmenjavo, vključno s skupnim elektronskim sporočilom. To bi omogočilo tudi enoten razvoj tehničnih in funkcionalnih specifikacij, ker bi se pri tem upošteval reguliran okvir.

(4) Nekatere informacije v zvezi s spremembami identifikacijskih podatkov, kot je izključitev iz posebnih ureditev, prostovoljno prenehanje uporabe ali sprememba države članice identifikacije, bi bilo treba prav tako nemudoma izmenjati na enoten način, da bi se državam članicam omogočila spremljanje pravilne uporabe posebnih ureditev in boj proti goljufijam. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti skupne ureditve za elektronsko izmenjavo takšnih informacij.

(5) Da bi se ohranilo čim manjše upravno breme, je treba določiti nekatere zahteve glede elektronskega vmesnika, ki davčnim zavezancem olajšajo predložitev identifikacijskih podatkov in obračunov DDV. Državam članicam ne bi smelo biti preprečeno zagotavljanje dodatnih funkcij za nadaljnje zmanjšanje upravnih bremen.

(6) Za omogočanje učinkovitega prenosa in obdelave informacij v zvezi z registracijo za uporabo ureditve in v zvezi z obračuni DDV, opravljenimi v okviru te ureditve, bi moral biti elektronski vmesnik v vseh državah članicah razvit na enoten način. Zato je treba vzpostaviti skupno elektronsko sporočilo za prenos teh informacij.

(7) Pojasniti je treba, katere informacije je treba predložiti, kadar se v določenem obdobju v eni ali vseh državah članicah ne opravi nobena prodaja v okviru posebnih ureditev.

(8) Da bi se državam članicam in davčnim zavezancem v njihovih poznejših sporočilih omogočilo nedvoumno sklicevanje na obračune DDV, vključno s plačilom davka, bi morala država članica identifikacije vsakemu obračunu DDV dodeliti enotno sklicno številko.

(9) Ta uredba bi se morala uporabljati od dne začetka uporabe členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 904/2010.

10. Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem Stalnega odbora za upravno sodelovanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: