SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/EC z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1 - UL L 347, 11.12.2006, str. 1.), zlasti člena 397 Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2 - UL L 288, 29.10.2005, str. 1). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2) Direktiva 2006/112/ES vsebuje pravila glede davka na dodano vrednost (DDV), ki pa jih v nekaterih primerih države članice lahko prosto razlagajo. S sprejetjem skupnih določb za izvajanje Direktive 2006/112/ES naj bi bila zagotovljena večja skladnost med uporabo sistema DDV in ciljem notranjega trga v primeru nastalih razlik ali razlik, ki bi lahko nastale pri uporabi, ki niso združljive z ustreznim delovanjem takšnega notranjega trga. Ti izvedbeni ukrepi postanejo pravno zavezujoči šele z začetkom veljavnosti te uredbe in ne posegajo v veljavnost zakonodaje in razlage, ki so jih predhodno sprejele države članice.

(3) V tej uredbi bi se morale odražati spremembe zaradi sprejetja Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev (3 - UL L 44, 20.2.2008, str. 11).

(4) Cilj te uredbe je zagotoviti bolj enotno uporabo sedanjega sistema DDV z določitvijo pravil izvajanja Direktive 2006/112/ES, zlasti glede davčnih zavezancev, dobav blaga in opravljanja storitev ter kraja obdavčljivih transakcij. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego zastavljenih ciljev. Enotnost uporabe se najbolje zagotovi z zavezujočo uredbo, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

(5) Ti izvedbeni ukrepi vsebujejo posebna pravila kot odziv na določena vprašanja uporabe in so oblikovani s ciljem enotnega obravnavanja v vsej Uniji le v teh posebnih okoliščinah. Zato se ti ukrepi ne uporabljajo za druge primere in se jih glede na njihovo formulacijo uporablja omejeno.

(6) Pojasniti je treba, da kadar oseba, ki ni davčni zavezanec, spremeni stalno prebivališče in prenese novo prevozno sredstvo ali pa ga ponovno prenese v državo članico, iz katere ji je novo prevozno sredstvo bilo prvotno dobavljeno z oproščenim DDV, se takšen prenos novega prevoznega sredstva ne šteje za pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti.

(7) Da bi določene storitve bile izvzete od uporabe DDV, zadostuje izkaz izvajalca o tem, da se za namene prejemanja teh storitev njihov prejemnik, ne glede na to ali je davčni zavezanec ali ne, nahaja izven Skupnosti.SL 23.3.2011 Uradni list Evropske unije L 77/1

(8) Določiti je treba, da dodelitev identifikacijske številke DDV davčnemu zavezancu, ki opravlja storitve v drugi državi članici ali prejema storitve iz druge države članice in za katere plača DDV izključno prejemnik, ne vpliva na pravico tega davčnega zavezanca, da mu za pridobitev blaga znotraj Skupnosti ni treba obračunati davka. Vendar pa, kadar davčni zavezanec svojo identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti, se v vsakem primeru šteje, da se je odločil za obračun DDV za te transakcije.

(9) Nadaljnje združevanje notranjega trga je okrepilo potrebo po čezmejnem sodelovanju med gospodarskimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah in potrebo po nastajanju evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ), ustanovljenih skladno z Uredbo (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 o Evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ) (1 - UL L 199, 31.7.1985, str. 1). Zato je treba pojasniti, da so EGIZ davčni zavezanci, kadar dobavljajo blago ali opravljajo storitve proti plačilu.

10. Potrebno je jasno opredeliti restavracijske storitve in storitve cateringa, razliko med obema in ustrezno obravnavo teh storitev.
11. Za večjo jasnost je treba navesti sezname transakcij, ki štejejo za elektronsko opravljene storitve, ti seznami pa niso niti dokončni niti izčrpni.
12. Treba je določiti, da se transakcija, ki zajema le sestavitev različnih delov naprave, ki jih je zagotovil naročnik, mora obravnavati kot opravljanje storitev in določiti kraj opravljanja te storitve, kadar se opravi za osebo, ki ni davčni zavezanec.
13. Prodaja opcije kot finančnega instrumenta bi se morala obravnavati kot opravljanje storitev, ločeno od osnovnih transakcij, na katere se opcija nanaša.
14. Za zagotovitev enotne uporabe pravil v zvezi s krajem obdavčljivih transakcij je treba pojasniti pojme, kot so kraj, v katerem ima davčni zavezanec sedež dejavnosti, stalna poslovna enota, stalno prebivališče ali običajno prebivališče. Ob upoštevanju prakse Sodišča je treba z uporabo kar se da jasnih in objektivnih meril omogočati lažjo dejansko uporabo teh pojmov.
15. Treba je določiti pravila za zagotovitev enotnega obravnavanja dobav blaga v primeru, ko je dobavitelj presegel prag prodaje na daljavo, določen za dobave v drugo državo članico.
16. Pojasniti je treba, da se delež opravljenega prevoza potnikov v Skupnosti določi s potovanjem prevoznega sredstva in ne s potovanjem njegovih potnikov.
17. Glede pridobitve blaga znotraj Skupnosti bi morala biti pravica države članice pridobitve, da pridobitev obdavči, popolna, ne glede na obravnavo DDV, ki se uporablja za transakcijo v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano.
18. Pravilna uporaba pravil o kraju opravljanja storitev je predvsem odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne in v kakšni funkciji deluje. Za določitev prejemnikovega statusa davčnega zavezanca je treba določiti, katera dokazila bi od prejemnika moral pridobiti izvajalec.
19. Treba je pojasniti, da kadar so storitve namenjene zasebni rabi davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih, se ne more šteti, da ta davčni zavezanec deluje v funkciji davčnega zavezanca. Ali prejemnik deluje v funkciji davčnega zavezanca, je razvidno že iz posredovanja njegove identifikacijske številke DDV izvajalcu, razen če ima izvajalec nasprotne informacije. Treba je tudi zagotoviti, da je posamezna storitev, pridobljena za dejavnost, ki pa se uporablja tudi za zasebne namene, obdavčena samo v enem kraju.
20. Od dobavitelja storitve se zahteva, da preveri informacije, ki jih je pridobil od prejemnika, da bi se natančno določil prejemnikov sedež.
21. Brez poseganja v splošno pravilo o kraju dobave storitev davčnemu zavezancu, kadar se storitve opravljajo za prejemnika s sedežem v več kot v enem kraju, bi morala obstajati pravila, ki bi izvajalcu storitev pomagala določiti kraj stalnega sedeža prejemnika storitev, za katerega se opravlja storitev, ob upoštevanju okoliščin. Če izvajalec storitev tega kraja ne more določiti, bi morala obstajati pravila za pojasnitev obveznosti izvajalca storitev. Ta pravila ne bi smela posegati v obveznosti prejemnika storitev ali jih spreminjati.
22. Prav tako je treba določiti, kdaj mora izvajalec storitev določiti status, funkcijo in kraj sedeža prejemnika, ne glede na to, ali je prejemnik davčni zavezanec ali ne.
23. Brez poseganja v splošno uporabo načela o dejanjih zlorabe določb te uredbe pa je primerno zlasti opozoriti, da se še posebej uporablja pri nekaterih določbah te uredbe.SL L 77/2 Uradni list Evropske unije 23.3.2011
24. Nekatere posebne storitve, kot so podelitev pravic za televizijsko predvajanje nogometnih tekem, prevodi besedil, storitve v zvezi z vložitvijo zahtevkov za vračilo DDV in storitve posrednikov, ki se opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec, vključujejo čezmejne transakcije ali celo gospodarske subjekte s sedežem zunaj Skupnosti. Kraj opravljanja teh storitev mora biti jasno določen, da se ustvari večja pravna varnost.
25. Treba je pojasniti, da storitve posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, v zvezi z nastanitvijo v hotelskem sektorju ne ureja posebno pravilo o opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami.
26. Kadar različne storitve, opravljene v okviru organiziranja pogreba, tvorijo del ene storitve, je prav tako treba opredeliti pravilo o določanju kraja opravljanja storitve.
27. Za zagotovitev enotne obravnave opravljanja storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja in razvedrila ter podobnih prireditev je treba opredeliti dostop do takih prireditev in pomožne storitve, povezane s tem dostopom.
28. Treba je pojasniti obravnavo restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznem sredstvu, če prevoz potnikov poteka na ozemlju več držav.
29. Glede na to, da so posebna pravila za najem prevoznega sredstva odvisna od trajanja najema ali uporabe, je treba določiti, katera vozila je treba šteti za „prevozno sredstvo“, ter pojasniti obravnavo te dobave, kadar si neposredno sledita dve pogodbi. Določiti je treba tudi kraj, v katerem je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.
30. V nekaterih posebnih okoliščinah plačilo provizije za uporabo kreditne ali debetne plačilne kartice v povezavi s transakcijo ne bi smelo zmanjšati davčne osnove za navedeno transakcijo.
31. Pojasniti je treba, da se nižja stopnja uporablja za najem šotorov, bivalnih prikolic in avtodomov, ki so nameščeni v kampih in se uporabljajo kot počitniška namestitev.
32. Dejavnosti poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja bi morale vključevati pouk, ki je v neposredni povezavi s stroko ali poklicem, pa tudi pouk, usmerjen v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene, ne glede na dolžino usposabljanja.
33. „Platinaste zlatnike“ je treba obravnavati tako, da so izključeni iz oprostitev davka, ki veljajo za denar, bankovce in kovance.
34. Oprostitev opravljanja storitev v zvezi z uvozom blaga, katerih vrednost je vključena v davčno osnovo navedenega blaga, bi morala zajemati prevozne storitve, opravljene pri spremembi stalnega prebivališča.
35. Blago, ki ga kupec odpelje iz Skupnosti in ki ga osebe, ki niso fizične osebe, kot so osebe javnega prava in združenja, uporabljajo za opremljanje ali oskrbovanje prevoznih sredstev, ki služijo v namene, ki niso nameni dejavnosti, bi moralo biti izključeno iz oprostitve davka na izvozne transakcije.
36. Da se zagotovi enotna upravna praksa za izračun minimalne vrednosti oprostitve za izvoz blaga v osebni prtljagi potnikov, bi bilo treba uskladiti določbe o takšnih izračunih.
37. Določiti je treba, da se oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo za izvoz, uporabljajo tudi za storitve, ki jih zajema posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve.
38. Organ, ki bo ustanovljen na podlagi pravnega okvira za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC), bi se za namene oprostitve DDV moral šteti za mednarodni organ, kadar izpolnjuje nekatere pogoje. Zato je treba opredeliti dejavnike, ki bi mu omogočali to oprostitev.
39. Dobava blaga in opravljanje storitev v okviru diplomatske in konzularne ureditve, za priznane mednarodne organe ali nekatere oborožene sile je oproščeno DDV, ob upoštevanju določenih omejitev in pogojev. Da bi davčni zavezanec, ki opravlja takšne dobave iz druge države članice, lahko ugotovil, da so pogoji in omejitve za to oprostitev izpolnjeni, je treba uvesti potrdilo o oprostitvi.
40. Za uveljavljanje pravice do odbitka bi morali biti sprejemljivi elektronski uvozni dokumenti, če izpolnjujejo iste zahteve kot dokumenti v papirni obliki.
41. Če ima dobavitelj blaga ali izvajalec storitev stalni sedež na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi morale biti določene okoliščine, ko bi za plačilo davka moral biti odgovoren sedež.
42. Pojasniti je treba, da kadar ima davčni zavezanec sedež dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri je dolgovan davek, bi se moral za namene davčne odgovornosti šteti za davčnega zavezanca s sedežem v tej državi članici, tudi če kraj sedeža ni povezan z dobavo blaga ali opravljan- jem storitev.SL 23.3.2011 Uradni list Evropske unije L 77/3
43. Treba je pojasniti, da bi vsak davčni zavezanec zaradi pravičnejše obračunave davka moral pri nekaterih obdavčljivih transakcijah sporočiti svojo identifikacijsko številko DDV, takoj ko jo pridobi.
44. Treba je navesti teže investicijskega zlata, ki jih je trg plemenitih kovin dokončno sprejel, in določiti skupen datum za določitev vrednosti zlatih kovancev, da se zagotovi enaka obravnava gospodarskih subjektov.
45. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti in ki opravljajo storitve elektronsko za osebe, ki niso davčni zavezanci ter imajo sedež ali prebivališče v Skupnosti, se uporablja pod določenimi pogoji. Če ti pogoji niso več izpolnjeni, je treba zlasti posledice tega jasno opredeliti.
46. Nekatere spremembe so posledica sprejetja Direktive 2008/8/ES. Te spremembe se nanašajo na obdavčitev dajanja prevoznega sredstva v dolgoročni najem od 1. januarja 2013 ter na obdavčitev elektronsko opravljenih storitev od 1. januarja 2015 in je zato treba pojasniti, da se ustrezne določbe členov te uredbe uporabljajo le od teh datumov.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: