Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.

(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki kot pretežno dejavnost opravljajo eno izmed naslednjih elektroenergetskih dejavnosti:

• proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah,
• proizvodnja elektrike v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah,
• druga proizvodnja električne energije,
• prenos električne energije,
• distribucija električne energije,
• trgovanje z električno energijo.

(2) Ta kolektivna pogodba velja tudi:

• za delodajalce, ki so bili ustanovljeni pred uveljavitvijo te kolektivne pogodbe zaradi opravljanja drugih dejavnosti za potrebe dejavnosti navedenih v prejšnjem odstavku tega člena in
• za delodajalce, ki v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, opravljajo drugo energetsko dejavnost, če s tem soglašata obe pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe.

(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba in ki imajo sedež oziroma prebivališče na območju Republike Slovenije in za delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je drugače določeno s podjetniško kolektivno pogodbo, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

(3) Za vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja v tistem obsegu kot to omogoča zakon, ki ureja delovna razmerja, razen če je drugače določeno s podjetniško kolektivno pogodbo, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

(4) Za dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.

(1) Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe oziroma sklenitev nove kolektivne pogodbe lahko vsaka pogodbena stranka predlaga po dveh letih od začetka uporabe te kolektivne pogodbe.

(3) Vsaka pogodbena stranka lahko to kolektivno pogodbo odpove pisno, s šestmesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po štirih letih od začetka uporabe te kolektivne pogodbe.

(4) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se, do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, še naprej uporabljajo določila te kolektivne pogodbe.

(1) Ta kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ta kolektivna pogodba se v roku enega meseca po njeni uveljavitvi objavi tudi pri posameznem delodajalcu, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, na ustrezen način tako, da je dostopna vsem zainteresiranim delavcem.

(1) Tarifna priloga je sestavni del te kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbeni stranki se o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač po tej kolektivni pogodbi dogovorita enkrat letno, najpozneje do konca meseca maja. Pri tem kot podlage upoštevata uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomsko stanje v dejavnosti in gospodarstvu Republike Slovenije. Dogovor velja za celotno 1. točko Tarifne priloge.

(3) V skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka tega člena so posamezni delodajalci, za katere velja ta kolektivna pogodba, dolžni z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu dogovoriti politiko plač za naslednje leto, pri čemer, poleg osnov iz prejšnjega odstavka tega člena, upoštevajo uspešnost poslovanja in ekonomske kazalce delodajalca.

Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(1) Delodajalec, za katerega velja ta kolektivna pogodba, zagotovi redno obveščanje pogodbenih strank te kolektivne pogodbe o izvajanju tarifnega dela te kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbeni stranki v posebnem dogovoru opredelita metodologijo spremljanja izvajanja tarifne priloge, zlasti vrste podatkov, način zajemanja in analitične obdelave ter način in frekvenco posredovanja podatkov.

(1) Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe imenujeta štiri člansko strokovno komisijo za razlago te kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: strokovna komisija), in sicer vsaka pogodbena stranka po dva člana.

(2) Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka tega člena se konstituira najpozneje v roku 90 dni po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. Način dela strokovne komisije določa poslovnik, ki ga soglasno sprejmejo vsi člani strokovne komisije.

(3) Strokovna komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij in namen, ki sta ga pogodbeni stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

(4) Razlaga, ki jo soglasno sprejme strokovna komisija, je obvezna za pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe in njene uporabnike ter se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

(1) Pogodbeni stranki lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta s posredovanjem ali arbitražo.

(2) Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

(3) Če ta kolektivna pogodba ne določa drugače, se spori rešujejo ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne pogodbe, zakona, ki ureja arbitražo in zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.

(1) Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan strokovnjak za posredovanje.

(2) Nasprotni udeleženec se izjavi o predlaganem postopku posredovanja in o osebi, ki naj posreduje v kolektivnem sporu.

(3) Če nasprotni udeleženec predloga ne sprejme ali se o predlaganem postopku posredovanja ne izjavi v roku 8 dni, se postopek posredovanja ustavi.

(4) Če soglasje o strokovnjaku za posredovanje ni doseženo v roku 8 dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog nasprotnega udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.

(5) Med postopkom posredovanja lahko vsaka pogodbena stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se postopek posredovanja ustavi.

V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni stranki skleneta zavezujoč pisni sporazum, ki se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe se dogovorita, da lahko na ravni dejavnosti oblikujeta stalno arbitražo ter v zvezi s tem sprejmeta ustrezna pravila, s katerimi določita način ustanovitve in delovanja stalne arbitraže, zlasti postopek imenovanja in razrešitve arbitrov, pogoje za delo stalne arbitraže, postopek odločanja in druge elemente, potrebne za nemoteno delo arbitraže.

(1) S to kolektivno pogodbo pogodbeni stranki določata pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev na področju delovnih razmerij, plač in drugih plačil za delo ter povračil stroškov v zvezi z delom.

(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se dogovorijo s podjetniško kolektivno pogodbo.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od enotnih minimalnih standardov je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med pogodbenima strankama te kolektivne pogodbe zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu, ki bi lahko ogrozilo obstoj delodajalca, za katerega velja ta kolektivna pogodba, obstoj delovnih mest ali v podobnih utemeljenih primerih.

(1) V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) »Skupna delovna doba« so izpolnjena leta delovne dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji.

(3) »Delovna doba v elektrogospodarstvu« so izpolnjena leta delovne dobe, prekinjena in neprekinjena, ko je bil delavec v delovnem razmerju pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.

(4) »Vodilni delavec« je delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.

(5) »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo v dogovorjenem odzivnem času.

(6) »Delavec pred upokojitvijo« je delavec, ki je dopolnil starost 58 let ali delavec, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.

(7) »Reprezentativni sindikat pri delodajalcu« je tisti sindikat pri delodajalcu, ki mu je priznana reprezentativnost v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov in ki v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih imenuje in izvoli sindikalnega zaupnika.

(8) »Manjši delodajalec« je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

(9) V tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »drugače« pomeni bolj ali manj ugodno urejanje.

10. »Davčna uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
11. »Uredba za službena potovanja v tujino« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.

(1) V aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določi delodajalec delovna mesta. Delovno mesto je določen del delovnega procesa podjetja, organiziran kot delo posameznega delavca.

(2) Za delovno mesto se v aktu o organizaciji in sistemizaciji opredeli naslednje elemente:

• vrsta, vsebina dela, zahtevnost dela,
• kompetence,
• ukrepe za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev, pri čemer se lahko sklicuje na izjavo o varnosti z oceno tveganja,
• pogoje, potrebne za opravljanje del delovnega mesta (raven in vrsta izobrazbe, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje),
• tarifni razred.

(3) V splošnem delu akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se opredeli zlasti:

• umeščenost delovnega mesta v organizacijski strukturi (organigram),
• odgovornosti za delo in za sredstva dela.

(4) Delodajalec mora delovna mesta oblikovati po načelu razvrščanja enakih del v enaka delovna mesta del enake zahtevnosti in težavnosti ter enakih tarifnih razredov.

(5) Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.

(6) Če je sindikat posredoval mnenje v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega pisno opredeliti.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet osnovnih tarifnih razredov, kot je določeno v aktu o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest delodajalca:

I.	tarifni razred	(enostavna dela),
II.	tarifni razred	(manj zahtevna dela),
III.	tarifni razred	(srednje zahtevna dela),
IV.	tarifni razred	(zahtevna dela),
V.	tarifni razred	(bolj zahtevna dela),
VI.	tarifni razred	(zelo zahtevna dela),
VII.	tarifni razred	(visoko zahtevna dela),
VIII.	tarifni razred	(najbolj zahtevna dela),
IX.	tarifni razred	(izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

(2) V primeru, da manjši delodajalec, skladno z delovnopravno zakonodajo, ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, se delovno mesto razvršča glede na zahtevano raven izobrazbe, kot izhaja iz objave prostega delovnega mesta.

(3) Delodajalec je dolžan metodo za vrednotenje delovnih mest pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če sindikat mnenje posreduje v navedenem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom obravnavati in se do njega pisno opredeliti.

(4) Katalog delovnih mest, v katerem so razvrščena delovna mesta, je priloga te kolektivne pogodbe.

(5) Za delovno mesto se lahko kot pogoj postavijo različne ravni in vrste izobrazbe, vendar največ dve zaporedni ravni izobrazbe.

(6) Delovne izkušnje se določijo kot poseben pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti, potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnih razmerij odločajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.

Objava prostega delovnega mesta se objavi tudi pri delodajalcu na običajen način.

(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer sam določi ustrezen način preizkusa.

(2) Predhodni preizkus usposobljenosti je praviloma izvedba posamezne naloge ali skupina nalog, na podlagi katerih lahko delodajalec oceni zahtevane sposobnosti za zasedbo delovnega mesta. Predhodni preizkus usposobljenosti ne sme trajati dlje kot tri dni in poteka pod stalnim nadzorom delodajalca ali od njega pooblaščenega delavca. Pred predhodnim preizkusom usposobljenosti mora delodajalec kandidata zavarovati za primer nesreče pri delu.

(3) Preizkus zmožnosti za opravljanje dela pred izbiro kandidata se ne šteje kot začetek delovnega razmerja.

(1) Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.

(2) Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

(1) Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene za nedoločen čas, za določen čas pa le v primerih, ki jih določa zakon ali ta kolektivna pogodba.

(2) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona vsebuje tudi:

• tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu),
• način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se pogodbeni stranki lahko sklicujeta na kolektivno pogodbo ali splošni akt delodajalca.

(3) Delodajalec delavcu ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi informativno izroči tudi kopijo opisa delovnega mesta iz splošnega akta in kopijo ocene tveganja za delovno mesto, za katero sklepa pogodbo.

(4) Kraj opravljanja dela mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi. Kraj opravljanja dela je lahko opredeljen tudi širše. Če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca.

(5) Delodajalec mora omogočiti pri njem zaposlenim delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti in kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca in kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.