(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet osnovnih tarifnih razredov, kot je določeno v aktu o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest delodajalca:

I.	tarifni razred	(enostavna dela),
II.	tarifni razred	(manj zahtevna dela),
III.	tarifni razred	(srednje zahtevna dela),
IV.	tarifni razred	(zahtevna dela),
V.	tarifni razred	(bolj zahtevna dela),
VI.	tarifni razred	(zelo zahtevna dela),
VII.	tarifni razred	(visoko zahtevna dela),
VIII.	tarifni razred	(najbolj zahtevna dela),
IX.	tarifni razred	(izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

(2) V primeru, da manjši delodajalec, skladno z delovnopravno zakonodajo, ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, se delovno mesto razvršča glede na zahtevano raven izobrazbe, kot izhaja iz objave prostega delovnega mesta.

(3) Delodajalec je dolžan metodo za vrednotenje delovnih mest pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če sindikat mnenje posreduje v navedenem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom obravnavati in se do njega pisno opredeliti.

(4) Katalog delovnih mest, v katerem so razvrščena delovna mesta, je priloga te kolektivne pogodbe.

(5) Za delovno mesto se lahko kot pogoj postavijo različne ravni in vrste izobrazbe, vendar največ dve zaporedni ravni izobrazbe.

(6) Delovne izkušnje se določijo kot poseben pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti, potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.