(1) Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena:

1. razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas,
2. čas trajanja pogodbe za določen čas, kot datumska opredelitev ali obdobje, ko gre za nadomeščanje določene osebe v času odsotnosti.

(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko poleg primerov, določenih v zakonu, sklene tudi za zaposlitev pripravnika in za primere projektnega dela.

(3) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene z delavcem v primeru uvajanja novih tehnologij in nove organizacije dela, pod pogojem, da se z delavcem, s katerim bo sklenjena taka pogodba o zaposlitvi, dogovori suspenz obstoječe pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Po prenehanju pogodbe za določen čas stopi v veljavo prvotna pogodba o zaposlitvi delavca.

(4) Manjši delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

• če gre za izvedbo enkratnega posla, in sicer za čas izvedbe tega posla;
• v prvem letu, ko prvič začne opravljati dejavnost.