(1) Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo širše ravni (v nadaljevanju KPN) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

(2) KPN je sestavljena iz obligacijskega in normativnega dela, katerega sestavni del je tudi Tarifna priloga.

Pogodbeni stranki KPN sta Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica za poslovanje z nepremičninami, Dimičeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: GZS – ZPN) in Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: SKVNS).

(1) Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so domače in tuje pravne in fizične osebe, so člani podpisnikov te kolektivne pogodbe, ki na trgu kot pretežno dejavnost praviloma opravljajo naslednje dejavnosti po SKD 2008:

41.100 – Organizacija izvedbe stavbnih projektov;

68.100 – Trgovanje z lastnimi nepremičninami;

68.200 – Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin;

68.310 – Posredništvo v prometu z nepremičninami;

68.320 – Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi;

81.100 – Vzdrževanje objektov; hišniška dejavnost.

(2) Člani GZS – ZPN so zavezani upoštevati to kolektivno pogodbo.

(3) Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce na območju Republike Slovenije.

(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(2) Za poslovodne delavce in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju, v obsegu, kot je to določeno v kolektivni pogodbi.

(4) Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe in je sklenjena za obdobje dveh let. Če do izteka veljavnosti Tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost avtomatično podaljša vsakokrat za eno leto.

(1) KPN v obligacijskem delu stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbenih strank. V normativnem delu začne KPN veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Tarifna priloga, ki je sestavni del normativnega dela, se začne uporabljati na dan kot določa KPN oziroma njena Tarifna priloga.

(2) Stroške objave KPN v Uradnem listu RS nosi vsaka od strank do ene polovice.

(1) Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

(2) Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

(3) Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank kadarkoli.

(2) Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(3) V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(1) Vsaka od strank lahko KPN odpove s šestmesečnim odpovednim rokom.

(2) Odpoved KPN mora biti pisna in obrazložena.

(3) Po prenehanju veljavnosti KPN se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe normativnega dela KPN.

(4) Po odpovedi KPN lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2) Pogodbena stranka je podpisnik te kolektivne pogodbe.

(3) Manjši delodajalec po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in ga tako opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja.

(4) Poslovodne osebe in prokuristi so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(5) Vodilni delavec vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Delodajalec jih določi s sistemizacijo delovnih mest ali drugim ustreznim aktom, manjši delodajalec pa lahko s pogodbo o zaposlitvi.

(6) V primeru, da pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, je splošni akt, akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji.

(7) Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delavce pri opravljanju določenega delovnega procesa. Organizacijske enote določi delodajalec.

(8) Akt o sistemizaciji in organizaciji je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ali skupek sorodnih delovnih mest, ki tvorijo vrsto dela, določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta.

(9) Vrsta del je skupek sorodnih delovnih mest, za katera se zahtevata enaka raven in vrsta izobrazbe.

10. Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.
11. Sindikalni zaupnik je imenovana ali izvoljena oseba, ki zastopa interese delavcev pri delodajalcu skladno s pravili sindikata.
12. Izraz “družba” v tej kolektivni pogodbi pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu, ki ureja status gospodarskih subjektov.
13. Pomen izrazov, ki se nanašajo na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje je opredeljen med določbami, ki urejajo te vsebine.
14. Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je opredeljen v poglavju o plačah.

(1) Ta KPN predstavlja minimalne standarde, ki zavezujejo vse delodajalce, za katere velja ta KPN.

(2) Odstopanja od minimalnih standardov, ki so v tej kolektivni pogodbi dogovorjeni, so na ravni delodajalca dovoljena v primeru predhodnega pisnega dogovora med delodajalcem in sindikatom pri delodajalcu, ob soglasju sindikata sklenitelja KPN, v primeru težje finančne situacije delodajalca, ki ogroža njegov obstoj in z namenom ohranitve delovnih mest.

(3) Pisni dogovor je lahko sklenjen najdalj za 6 mesecev in mora obvezno vsebovati dogovor glede načina in rokov povračila prikrajšanja.

(1) Delovna mesta se pri posameznem delodajalcu razvrstijo v devet tarifnih razredov na podlagi izobrazbe, zahtevane za zasedbo tega delovnega mesta, dodatnih znanj, daljših delovnih izkušenj, večje odgovornosti ter z delom povezanih naporov.

(2) Delodajalec lahko razvrsti delovna mesta tudi samo na podlagi izobrazbe, zahtevane za zasedbo tega delovnega mesta, in sicer na naslednji način:

TR	ZAHTEVNOST DELA	STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE	VRSTA IZOBRAZBE
I.	(enostavna dela)	nedokončana osnovnošolska obveznost	11001 – nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 – popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 – nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 – nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
II.	(manj zahtevna dela)	osnovnošolska izobrazba	12001 – osnovnošolska izobrazba 12099 – osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
III.	(srednje zahtevna dela)	nižja poklicna in podobna izobrazba	13001 – nižja poklicna izobrazba 13099 – nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
IV.	(zahtevna dela)	srednja poklicna in podobna izobrazba	14001 – srednja poklicna izobrazba 14099 – srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V.	(bolj zahtevna dela)	srednja strokovna in splošna izobrazba	15001 – srednja strokovna izobrazba 15002 – srednja splošna izobrazba 15099 – srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno
VI.	(zelo zahtevna dela)	višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba	16101 – višja strokovna izobrazba 16102 – višješolska izobrazba (pred bolonjsko reformo) 16199 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VII.	(zelo zahtevna dela)	visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (pred bolonjsko reformo) in podobna izobrazba	16201 – specializacija po višješolski izobrazbi (pred bolonjsko reformo) 16202 – visokošolska strokovna izobrazba (pred bolonjsko reformo) 16203 – visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 – visokošolska izobrazba prve stopnje podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
VIII.	(visoko zahtevna dela)	visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba	17001 – specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (pred bolonjsko reformo) 17002 – visokošolska univerzitetna izobrazba (pred bolonjsko reformo) 17003 – magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 – visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
IX.	(najbolj zahtevna dela)	visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba	18101 – specializacija po univerzitetni izobrazbi (pred bolonjsko reformo) 18102 – magisterij znanosti (pred bolonjsko reformo) 18199 – magistrska (pred bolonjsko reformo) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 – doktorat znanosti (pred bolonjsko reformo) 18202 – doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 – doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno

(3) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev, pridobiti mnenje sindikata.

(5) V primeru, da manjši delodajalec, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, se delovno mesto razvršča primerljivo glede na zahtevano stopnjo izobrazbe za to delovno mesto oziroma kot izhaja iz objave.

Delodajalec je dolžan, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, objaviti prosto delovno mesto.

(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

(2) Delodajalec imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali pooblaščeno osebo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke. Delodajalec lahko preizkusi le strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.

(3) Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

(4) Kandidat ima pravico do odškodnine v primeru delovne nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti, razen če ni ravnal skladno z navodili delodajalca pri poteku predhodnega preizkusa.

(5) Predhodni preizkus usposobljenosti ne sme trajati dalj kot en dan in poteka pod stalnim nadzorom delodajalca oziroma od njega pooblaščenega delavca.

Delodajalec je dolžan vročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu najmanj tri dni pred predvidenim dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma nastopom dela.

(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita vprašanja, kot zahteva zakon.

(2) V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, lahko navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela, pripravništva ali uvajanja v delo.

(3) Delodajalec delavca pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznani z naravo dela, dejansko vsebino delovnega mesta in s tem povezanimi tveganji. Kot prilogo, ki ni sestavni del pogodbe o zaposlitvi, delodajalec delavcu vroči tudi kopijo ocene tveganja za njegovo delovno mesto.

(4) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa, določil o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače, določil o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta in dolžine odpovednih rokov, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

(5) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(6) Delodajalec mora kolektivne pogodbe in splošne akte hraniti na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

(7) Podpisnika te kolektivne pogodbe si bosta prizadevala za spodbujanje oblikovanja primerov dobre prakse pri obveščanju kandidatov in zaposlenih o pogojih dela.

(1) V primeru, da delavec ne prične z delom na dogovorjeni datum v skladu s pogodbo o zaposlitvi, kot opravičen razlog šteje:

• bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom;
• vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca;
• smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt otrok, posvojencev in otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter smrt staršev;
• drug naknadno sprožen nepredviden dogodek, ki v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni bil znan ali predvidljiv.

(2) V primeru, da delavec ne nastopi dela na dogovorjeni datum iz drugih razlogov, se šteje, da delovno razmerje ni nastalo, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

(1) Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov ali ustanavljati podjetja z dejavnostjo, ki sodi v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomeni ali bi lahko pomenila za delodajalca konkurenco.

(2) Če delavec krši določbo prvega odstavka tega člena, krši pogodbene in druge obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in delodajalec mu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

(1) Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena:

1. razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas,
2. čas trajanja pogodbe za določen čas, kot datumska opredelitev ali obdobje, ko gre za nadomeščanje določene osebe v času odsotnosti.

(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko poleg primerov, določenih v zakonu, sklene tudi za zaposlitev pripravnika in za primere projektnega dela.

(3) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene z delavcem v primeru uvajanja novih tehnologij in nove organizacije dela, pod pogojem, da se z delavcem, s katerim bo sklenjena taka pogodba o zaposlitvi, dogovori suspenz obstoječe pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Po prenehanju pogodbe za določen čas stopi v veljavo prvotna pogodba o zaposlitvi delavca.

(4) Manjši delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

• če gre za izvedbo enkratnega posla, in sicer za čas izvedbe tega posla;
• v prvem letu, ko prvič začne opravljati dejavnost.

(1) Za projektno delo se šteje delovni proces, ki izpolnjuje naslednje značilnosti:

• v procesu se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem,
• o procesu se vodi projektna dokumentacija,
• projekt ima opredeljenega nosilca ali osebe za vodenje,
• projekt je časovno določen in finančno ovrednoten.

(2) V čas trajanja projekta se štejejo tudi vsa njegova podaljšanja, ki so razvidna iz ustrezne dokumentacije.

(3) Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani GZS – ZPN.

(1) Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,
• za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,
• za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,
• za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.

(3) Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi oziroma zunanjih sodelavcev strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti primerno usposobljenost, da lahko spremljajo in ugotavljajo uspešnost poskusnega dela.

(4) Če komisija ni imenovana, opravlja to nalogo neposredno nadrejeni.

(5) Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadarkoli redno odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

(6) Delodajalec lahko kadarkoli v času trajanja poskusnega dela poda pisno oceno o uspešno opravljenem delu.

(7) Če delodajalec v času trajanja poskusnega dela poda pisno oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Redna odpoved se vroči do izteka poskusne dobe.

(1) Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec uvede v delo.

(2) Uvajanje v delo sestavlja:

• seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,
• seznanitev z vsebino dela, delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
• seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih nalog,
• seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
• izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod nadzorom, kasneje samostojno),
• seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost in s postopki ravnanja s temi podatki,
• seznanitev z varstvom osebnih podatkov,
• seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.

(3) Delodajalec ob pričetku uvajanja v delo lahko imenuje enega ali več pooblaščenih delavcev, ki delavca uvedejo v delo. Pooblaščeni delavec mora imeti primerno usposobljenost, da lahko uvaja v delo.

(1) Pripravništvo se lahko dogovori v pogodbi o zaposlitvi le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po končanem izobraževanju in sicer z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.

(2) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(3) Delodajalec mora pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti primerno usposobljenost, da lahko usposablja in spremlja potek pripravništva.

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(5) Mentor je dolžan skrbeti za izvajanje programa pripravništva, uvajati pripravnika v delo, mu dajati strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu ter napisati poročilo o delu pripravnika.

(6) Delodajalec praviloma imenuje tričlansko strokovno komisijo, pred katero pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti primerno usposobljenost, da lahko ugotavljajo uspešnost pripravništva. Mentor ni član komisije.

(7) Mentor in člani komisije se lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu ali zunanjih sodelavcev.

(8) Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnik opravlja strokovni izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

(9) O opravljanju strokovnega izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:

• ime in priimek ter rojstne podatke pripravnika,
• dan opravljanja strokovnega izpita,
• dan, mesec in leto izdaje potrdila,
• delovno mesto oziroma vrsto del, za katere je pripravnik opravil strokovni izpit,
• podpis predsednika strokovne komisije in pooblaščenega delavca delodajalca.

10. Na ravni dejavnosti poslovanja z nepremičninami se oblikuje seznam oziroma lista strokovnjakov članov strokovnih komisij za opravljanje pripravniškega izpita. Delodajalec lahko z liste izbere potrebno število članov komisije za opravljanje pripravniškega izpita. Upravni odbor ZPN določi način imenovanja, delovanja in financiranja liste strokovnjakov.

Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

(1) Za izboljšanje konkurenčnosti, možnosti ohranitve zaposlitve in zaposlitvenih možnosti ranljivih oziroma drugih dogovorjenih skupin delavcev se podpisniki te kolektivne pogodbe lahko dogovorijo o ustanovitvi fundacije.

(2) Namen fundacije je namensko zbiranje sredstev za pomoč delodajalcem pri razvoju konkurenčnosti in zagotavljanju potrebnih aktivnosti za dvig znanja, veščin in splošne razgledanosti in s tem lažje zaposljivosti delavcev v dejavnosti.

(3) Financiranje aktivnosti iz tega člena in način pridobivanja sredstev prek različnih državnih institucij in različnih javnih razpisov, koordinacija in standardizacija delovanja ter zagotavljanja kvalitetnejših, cenejših ter enotnejših programov in spremljanje namembnosti uporabe sredstev, se določi v pravilih fundacije.

(4) Izbiro izvajalcev, ki sodelujejo pri izvedbi programov iz prejšnjega odstavka opravijo ustanovitelji fundacije.

(1) Delavec mora začasno, namesto dela za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

• zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu,
• nadomeščanja drugega delavca v trajanju do dveh mesecev,
• nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
• nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,
• izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
• v primeru začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela in ko delavec svojega dela iz teh razlogov ne more opravljati,
• v primeru nadomeščanja delavca, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela in izjemoma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela delavcu izročiti pisni nalog za drugo delo, razen v primeru iz četrte alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ tri mesece v koledarskem letu.

(3) Delavcu pripada v času opravljanja drugega dela iz prvega odstavka tega člena tista plača, ki je zanj bolj ugodna.

(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(1) V primeru, da je delavcu opravljanje drugega dela v primerih iz prvega odstavka 27. člena odrejeno poleg opravljanja dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, mu pripada dodatek za povečan obseg dela v višini najmanj 10 % od osnovne plače. Nadomeščanje za čas letnega dopusta ne predstavlja podlage za izplačilo tega dodatka.

(2) Nadurno delo in dodatek za povečan obseg dela se ne izključujeta.

(1) Delodajalec lahko napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen in pod pogojem, da kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer delavec biva.

(2) Na delo v drug kraj ne more biti napoten:

• delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
• delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
• delavec, pri katerem taka razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, na podlagi mnenja pooblaščenega zdravnika;
• delavec, ki neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.

(3) Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če delodajalec zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredne pogoje bivanja.

(1) Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali v času trajanja delovnega razmerja se lahko delodajalec in delavec s pogodbo ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi dogovorita o delu na domu oziroma o delu na daljavo.

(2) Delo na domu oziroma delo na daljavo se lahko organizira pod naslednjimi pogoji:

• če gre za takšna dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih delodajalca,
• če delavec razpolaga s primernimi poslovnimi ali drugimi prostori,
• če je zagotovljena varnost pri delu,
• če je zagotovljeno sprotno obveščanje delavcev, ki delo opravljajo na domu.

(3) V primeru dela delavca na domu oziroma na daljavo delodajalec lahko preveri, ali so zagotovljeni minimalni pogoji za varno delo in varno delovno okolje ter občasno nadzoruje izvajanje zakonskih obvez varnosti in zdravja pri delu. V primerih, ko delavec opravlja delo doma, se občasni nadzor opravlja na podlagi predhodne najave delodajalca.

(4) Pravice, obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz posebnosti dela na domu oziroma dela na daljavo ter posebni pogoji za opravljanje tega dela in posebni načini medsebojnega informiranja se uredijo s pogodbo ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi, upoštevaje določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi ali aneksu k pogodbi o zaposlitvi določi delavcu neposredno nadrejenega vodjo in obseg njegovih pooblastil, podrobnejši način poročanja o opravljenem delu in odrejanje tekočega dela ter omejitve glede uporabe informacijske tehnologije in opreme. V kolikor vprašanja iz prejšnjega stavka ne ureja pogodba ali aneks k pogodbi o zaposlitvi, mora delodajalec pred začetkom dela delavca izdati pisna navodila in jih vročiti delavcu neposredno ter ga obvestiti o sankcijah za primer kršitev.

(5) Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi ali v aneksu k pogodbi o zaposlitvi dogovorita o obsegu dela, ki mora biti opravljen v določenem času in morebitni pripadajoči nagradi v primeru doseganja boljših delovnih rezultatov. Delavec, ki opravlja delo doma oziroma na daljavo sam organizira dnevni delovni čas, zato mu ne pripadajo dodatki iz naslova neugodnega delovnega časa, razen v primeru, ko narava dela zahteva ali delodajalec odredi, da se mora delo opraviti v nočnem času ali na dela prosti dan ali dan državnega praznika. V teh primerih delavcu pripada poseben dodatek, kot ga določa kolektivna pogodba pri delodajalcu ali pogodba o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi.

(6) Delavec in delodajalec se dogovorita o načinu informiranja z namenom, da se delavcu omogoči redne stike s sodelavci in dostop do podatkov o dogajanju v podjetju, enak dostop do usposabljanja in s tem razvoja karierne poti.

(7) Delodajalec in delavec s pogodbo ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi določita povračilo stroškov, ki so neposredno povezani z delom (npr. stroški komunikacije) in nadomestilom za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

(8) V primeru, da delavec zavrne ponujeno delo na domu oziroma delo na daljavo, se njegov delovno pravni status ne sme spremeniti.

Delodajalec lahko določi delavce, katerih delo postane trajno nepotrebno, le v skladu z zakonom.

(1) Delodajalec je dolžan delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

(2) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

(3) Odpravnina, ki pripada delavcu, ki mu iz poslovnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, mora biti izplačana najkasneje do izteka odpovednega roka oziroma ob izplačilu zadnje plače. Delavec ima pravico do odpravnine v višini več kot 10-kratnika osnove, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, ko mu glede na trajanje delovne dobe pri delodajalcu ta pripada.