(1) Delavec je dolžan, poleg primerov navedenih v ZDR-1, opravljati drugo delo tudi:

• v primerih naravnih in drugih nesreč, ki prizadenejo delodajalca, ter nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
• v primerih, določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu,
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem pisno obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najkasneje pa 1 dan pred datumom pričetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega pisnega obvestila, ki pa ga mora izdati takoj, ko je to mogoče.

(3) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.

(4) Če delavec zaradi začasnega neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela dolžan opravljati tudi drugo delo, ki lahko ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma znanju in zmožnostim. To drugo delo mora ustrezati njegovi preostali zdravstveni zmožnosti. V tem primeru se delavčeva plača obračuna od osnovne plače, ki je za delavca ugodnejša.