1. Krajevna:

Na območju Republike Slovenije.

2. Stvarna:

Za proračunske uporabnike iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS, ki so:

• državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),
• javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
• druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

3. Osebna:

Za javne uslužbence.

4. Časovna:

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedemčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stranka imenuje tri člane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb za obe stranki ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot določbe v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, če ga na sindikalni strani podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Odpoved kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom na plačni lestvici.

Najnižji plačni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

+----------------------------------+---------------------------+
|          Tarifni razred          |  Najnižji plačni razred   |
|                                  |     brez napredovanja     |
+----------------------------------+---------------------------+
|                 I                |             1             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                II                |             3             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                III               |             7             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                IV                |            10             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                 V                |            12             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                VI                |            19             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VII/1              |            25             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VII/2              |            29             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VIII               |            31             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                IX                |            36             |
+----------------------------------+---------------------------+