(1) Javnemu uslužbencu, ki je v okviru rednega delovnega časa določen za uvajanje pripravnikov, specializantov, zaposlenih na usposabljanju ali za uvajanje dijakov in študentov, ki opravljajo obvezno prakso, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

(2) Zaposleni na usposabljanju iz prejšnjega odstavka so tisti, ki so napoteni na usposabljanje v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti in se usposabljajo na podlagi progama usposabljanja.

(3) Dodatek za mentorstvo znaša 20 % urne postavke osnovne plače mentorja.

(4) Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.